Obravnava večjezične komunikacije umetne inteligence v Evropi: Intervju z ustanoviteljem in izvršnim direktorjem Defined.ai Danielo Braga | EU-startupi

Obravnava večjezične komunikacije umetne inteligence v Evropi: Intervju z ustanoviteljem in izvršnim direktorjem Defined.ai Danielo Braga | EU-startupi

Časovni žig: 2. februar 2024 7
Izvorno vozlišče: 3095532

Krmarjenje po zapleteni pokrajini večjezične komunikacije, zlasti v raznolikem okolju Evropske unije, ki se ponaša s 24 uradnimi jeziki, predstavlja edinstvene izzive in priložnosti na področju umetne inteligence. To področje, kot mnogi od nas že vemo, je bilo v središču pozornosti, ko čakamo na dokončanje zakona EU o umetni inteligenci, ki bo postavil temelje za izvajanje zakona o umetni inteligenci v EU.

Jezik in komunikacija naj bi imela pomembno vlogo, saj bo zakon veljal za javne in zasebne subjekte v Evropi in zunaj nje. To velja, če je sistem umetne inteligence uveden na trg EU ali vpliva na posameznike v EU. Zakon ne bo vplival le na razvijalce umetne inteligence, ampak tudi na prodajalce, ki uporabljajo sisteme umetne inteligence, vendar jih osebno ne razvijajo.

Ko plujemo po tej kompleksni pokrajini, smo povabili Daniela braga, ustanovitelj in izvršni direktor Defined.ai, da bi osvetlili inovativne rešitve in nastajajoče trende na tem področju. Defined.ai, znan po svojem prelomnem delu na področju tehnologije umetne inteligence, je pred kratkim izdal DIANA, večjezičnega glasovnega pomočnika z umetno inteligenco, ki je spreten pri razumevanju angleščine in portugalščine – pomemben preskok pri reševanju večjezičnih nians v Evropi.

Pridružite se nam v tem ekskluzivnem intervjuju, ko raziskujemo zapletenost večjezične komunikacije v Evropi, inovativne korake Defined.ai in njene vpoglede, ki ne ponujajo le okna v hitro razvijajoči se svet umetne inteligence v Evropi, ampak jih tudi primerjajo z hitrosti razvoja umetne inteligence v ZDA.  

Ali nam lahko predstavite, kaj je DIANA in kaj jo loči od drugih tehnologij umetne inteligence, ki so trenutno na voljo na trgu?

DIANA izstopa kot prvi pogovorni agent umetne inteligence, ki razume angleško in portugalsko. Ta zmožnost je omogočena z edinstveno tehnologijo, imenovano preklapljanje kod, funkcija, ki je večji tehnološki velikani, kot sta Apple ali Google, še niso obvladali. To je še posebej pomembno v Evropi, kjer je večjezičnost pogosta in kjer pogovorni sistemi umetne inteligence pogosto težko dohajajo nemotene jezikovne prehode, ki so običajni med evropskimi državljani.

Kako se je DefinedAI posebej lotil izziva večjezične komunikacije v Evropi?

Naša moč je v globokem razumevanju natančnega prilagajanja podatkov in tehnologije. Za razliko od mnogih velikih tehnoloških podjetij, ki se zanašajo na obstoječe modele umetne inteligence, smo specializirani za prilagajanje vsakega vidika našega pogovornega modela umetne inteligence. Ta model vključuje komponente, kot so prepoznavanje govora, razumevanje naravnega jezika, upravljanje dialoga, ustvarjanje naravnega jezika, pretvorba besedila v govor in vizualni avatar. Čeprav ne potrebujejo vsi vizualnega avatarja, je za nekatere uporabnike humaniziran element. To strokovno znanje smo uporabili v projektu z Agência Modernização Administrativa na Portugalskem (AMA), ki vključuje zapleten postopek avtentikacije za državljane.

Na kakšne izzive ste naleteli pri integraciji te tehnologije?

Najpomembnejši izziv je integracija, saj je za integracijo z obstoječimi knjižnicami in podedovanimi storitvami potrebno veliko tehničnega razvoja. Velika podjetja in organizacije niso ustanovljena za mikrostoritve; ne morejo delati izolirano. To je torej največji izziv, vendar obstaja tudi vidik natančnega prilagajanja jezikovnega modela za ta specifični primer uporabe, ki deluje z vsakim državljanom. In to smo počeli za naše stranke in zase.

Kako gledate naprej, kako vidite napredek razvoja pogovornih orodij in drugih tehnologij v naslednjih nekaj letih?

Predstavljam si prihodnost, kjer bo svet glasovno omogočen; v bistvu ne bomo storili ničesar, kar ne bo vključevalo glasovne aktivacije z obdelavo naravnega jezika. To pomeni, da boste lahko komunicirali s svojim glasom, ne glede na medij ali kanal, ki ga uporabljate – naj bo to WhatsApp, družbeni mediji, telefon ali katera koli druga platforma.

Prav tako verjamem, da bodo tradicionalni zasloni postali manj priljubljeni. Interakcija se bo bolj usmerila k nosljivim napravam in napravam brez zaslona. Predstavljajte si nosljive naprave, kot so najnovejši Ray-Bans, kjer lahko govorite svojim očalom in ta se odzovejo. Trenutno je to na področju razširjene resničnosti, kmalu pa se bo razvilo v mešano resničnost. Skozi svoje leče boste lahko projicirali virtualni zaslon za iskanje informacij in nadaljnje raziskovanje. Ključna točka je, da bo vse glasovno omogočeno, kar bo spremenilo naš način interakcije s tehnologijo.

Glede na to, da DefinedAI deluje tudi v ZDA, kako primerjate hitrost razvoja umetne inteligence med ZDA in Evropo in v katero smer bi morala ubrati Evropa?

O različnih hitrostih razvoja umetne inteligence razpravljam že od leta 2000, dolgo pred pandemijo. Takrat sem poudaril, da Evropa zamuja 10 let in 10 milijard evrov na leto pri razvoju umetne inteligence in od takrat se žal ni veliko spremenilo. V zadnjih treh letih, ko je EU začela pripravljati predpise, so ZDA ustanovile znaten 100 milijard dolarjev vreden sklad za naložbe v umetno inteligenco.

EU se zdaj osredotoča na regulacijo, predvsem s poudarjanjem tveganj umetne inteligence, omejevanjem njene uporabe in nalaganjem visokih kazni, namesto da bi spodbujala razvoj. ZDA, čeprav so kasneje začele z regulacijo, so v zadnjih dveh desetletjih že vzpostavile močno tradicijo razvoja umetne inteligence, podprto z močnim ekosistemom in odločilnimi naložbami. Poleti 2022 so ZDA uvedle listino pravic umetne inteligence, ki izvira iz delovne skupine, katere del sem bil. To je privedlo do še ene delovne skupine za generativno umetno inteligenco, ki se je začela avgusta in dosegla vrhunec z nedavno objavljenim izvršnim ukazom. Ta izvršilni ukaz predstavlja širši okvir kot akt EU, ki zajema državljanske pravice, državljanske svoboščine in družbeni vpliv.

Ali menite, da ima Evropska komisija bolj kaznovalni pristop do ureditve umetne inteligence v primerjavi z ZDA?

Menim, da EU zdaj opazuje pristop izvršnega ukaza ZDA do umetne inteligence, ki je širši in bolj oprijemljiv okvir v primerjavi s strategijo EU. Zakon o EU na primer omenja vodne žige za generativno vsebino, ki bi morali biti jasni. Nasprotno pa v ZDA takšne pobude podpira NIST (National Institute of Standards and Technology), organizacija, ki že desetletja postavlja standarde na različnih področjih po ZDA. Ti standardi, ki jih je določil NIST, bodo verjetno postali osnova za certificiranje. Medtem ko EU nekoliko zaostaja v tem pogledu, vidim koristno izmenjavo idej in učenje med obema stranema Atlantika.

Glede na hiter napredek umetne inteligence v Združenih državah, kaj menite, da mora Evropa storiti, da pospeši svoj napredek?

Prepoznati in osredotočiti se moramo na tri do pet ključnih področij za naložbe in se jim bolj pogumno posvetiti. Bistveno je, da smo bolj drzni pri naših naložbah. Čeprav je nemogoče blesteti na vseh področjih, na tako razširjenem področju, kot je umetna inteligenca, ki zdaj vpliva na vsako panogo podobno kot internet, tvegamo večno odvisnost od tuje tehnologije, če takoj ne odločno ukrepamo.

- Oglas -

Časovni žig:

Več od EU-startupi