Zaradi upokojitve Ariane 5 se Evropa sooča z "akutno krizo zagona"

Zaradi upokojitve Ariane 5 se Evropa sooča z "akutno krizo zagona"

Časovni žig: 11. julij 2023 1
Izvorno vozlišče: 2760789
Zadnja Ariane 5 odleti iz Gvajanskega vesoljskega centra 5. julija 2023. Foto: ESA – S. Corvaja.

Evropa se sooča z meseci brez lastnega neodvisnega dostopa do vesolja za velike satelite po upokojitvi svoje težke rakete Ariane 5 ta teden, potem ko je opravila svojo 117. in zadnjo misijo v 27 letih delovanja.

Ariane 6, tako napovedani naslednik, je še vedno v končnem razvoju in testiranju. Zaostaja za načrtom in verjetno ne bo poletel do samega konca tega leta, pri čemer nekateri strokovnjaki iz industrije menijo, da bo svoj prvi polet morda opravil šele pozneje leta 2024.

Situacijo za Evropo otežuje njeno manjše vozilo Vega-C, ki po okvari med letom decembra lani ne deluje, ruske rakete sojuz pa niso več na voljo za evropske izstrelitve. Starejša različica Vege naj bi poletela septembra.

Generalni direktor Evropske vesoljske agencije (ESA) Josef Aschbacher je nedavno izjavil, da se je celina znašla sredi "akutne krize z lansirnimi napravami" zaradi "nerazpoložljivosti domačih raket".

Dejal je: "Zmogljivost in natančnost Ariane 5 sta bili precej edinstveni in ostal bo v spominu kot izjemno vozilo, vendar sem prepričan, da bo imela Ariane 6 enako zmogljivost in enako natančnost, ko bo na lansirni ploščadi."

Ariane 6 so naročili, ker so stroški proizvodnje Ariane 5 postali nevzdržni, predvsem zaradi ameriške konkurence. Predvideva se, da bo vsaj 40 odstotkov cenejši od Ariane 5, čeprav bo še vedno "potrošna" oblika.

Ariane 6 bo na voljo v dveh različicah, odvisno od zahtevane zmogljivosti – Ariane 62 z dvema strap-on ojačevalcema in Ariane 64 s štirimi.

Ariane 62 lahko izstreli približno 4500 kg tovora v geostacionarno prenosno orbito (GEO) ali 10,300 kg v nizko zemeljsko orbito (LEO), medtem ko lahko Ariane 64 izstreli tovor približno 11,500 kg v GEO in 20,600 kg v LEO. Ponujal bo tudi možnosti skupne vožnje za majhne satelite.

Visoko več kot 60 metrov (197 čevljev) Ariane 6 bo ob izstrelitvi s polnim tovorom tehtalo skoraj 900 ton – kar je približno enakovredno enemu in pol potniškim letalom Airbus A380.

Pri njegovem razvoju ESA sodeluje z industrijsko mrežo več sto podjetij v 13 evropskih državah, ki jih vodi glavni izvajalec ArianeGroup. Francoska vesoljska agencija CNES pripravlja izstrelitve Ariane 6 v evropskem vesoljskem pristanišču v Kourouju v Francoski Gvajani.

Spodnja stopnja Ariane 6 z ojačevalci na trdno gorivo bo poganjala raketo v prvi fazi leta in zagotavljala 135 ton potiska v vakuumu. Osrednjo stopnjo poganja Vulcain 2.1 na tekoče gorivo – nadgrajeni motor, ki izhaja iz Vulcain 5 Ariane 2 – in dva ali štirje ojačevalci P120C za zagotavljanje dodatnega potiska pri vzletu.

Zgornjo stopnjo poganja ponovno vžigalni motor Vinci, ki ga poganjata kriogenski tekoči kisik in vodik. Zgornja stopnja, ki bo Ariane 6 omogočila, da doseže vrsto orbit v eni sami misiji, bo običajno zagorela enkrat, dvakrat ali večkrat, da bo dosegla zahtevane orbite. Po ločitvi koristnega tovora bo prišlo do zadnjega sežiganja za deorbito zgornje stopnje, da se ublažijo vesoljski odpadki.

Ogive v obliki oklepa na vrhu Ariane 6 bo na voljo v dveh velikostih: 20 metrov (A64/A62) in 14 metrov (A62). Oba imata premer 5.4 metra (17.7 čevljev) in izdelana iz kompozita ogljikovih vlaken in polimera. Oklep ščiti satelite pred toplotnimi, zvočnimi in aerodinamičnimi obremenitvami pri vzponu v orbito.

Testno vozilo Ariane 6 junija stoji na lansirni ploščadi v gvajanskem vesoljskem centru. Slika: ESA – M. Pedoussaut.

Ariane 6 bodo izstrelili iz Francoske Gvajane z namenskega izstrelišča 4 km (2.5 milje) zahodno od izstrelišča Ariane 5. Glavne strukture obsegajo stavbo za sestav nosilne rakete – ki se uporablja za vodoravno integracijo in pripravo pred izstrelitvijo na območje izstrelitve – mobilni portal in lansirno ploščad.

Mobilni portal – 90 metrov visoka (295 čevljev) mobilna kovinska konstrukcija, ki tehta 8200 ton, ko je v celoti opremljena – se kotali po tirnicah. Opremljen je s platformami za dostop do nosilne rakete za integracijo na lansirno ploščad. Shranjuje in ščiti Ariane 6, dokler se ne umakne pred izstrelitvijo.

Razvoj Ariane 6 se je začel kot odgovor na spreminjajoče se razmere na svetovnem trgu izstrelitev in njegovo zeleno luč je odobril Svet ESA na ministrskem zasedanju decembra 2014, ključna motivacija pa je bila ohranitev vodilnega položaja Evrope na trgu komercialnih izstrelitvenih storitev. obenem pa se odziva na potrebe evropske neodvisnosti pri dostopu in uporabi vesolja.

Vloga ESA pri razvoju Ariane 6 je bila nadzor nad procesom nabave, pa tudi zadolženost za arhitekturo celotnega izstrelitvenega sistema. Industrija je odgovorna za prepoznavanje zahtev komercialnega trga glede na njeno prihodnjo odgovornost pri komercialni uporabi izstrelitvenega sistema.

Direktor agencije za vesoljski promet Toni Tolker-Nielsen je za Spaceflight Now povedal: »Ariane 6 bo bolj prilagodljiva, stroškovno učinkovita in bo služila več misijam kot Ariane 5. Pred potrditvijo datuma izstrelitve je treba dokončati več ključnih mejnikov. vendar je že komercialni uspeh, saj so prva tri proizvodna leta že razprodana.«

To poletje so se začeli preskusi preverjanja kvalifikacije izstrelitvenega sistema za vse tri glavne sisteme, lansirnik, izstrelitveni sistem in izstrelitveno bazo, pozneje v juliju pa je predviden dodatni preskus vročega vžiga zgornje stopnje v DLR Lampoldshausen v Nemčiji.

Ta preskus na preskusni napravi P5.2 bo simuliral nominalni profil leta, kot je načrtovan za otvoritveni let, da se potrdi pričakovano obnašanje zgornje stopnje. Konec poletja je načrtovan nadaljnji test za preučitev obnašanja na stopnji v degradiranih primerih.

Novembra naj bi bili spodnja in zgornja stopnja prepeljani po morju iz Francije in Nemčije v Francosko Gvajano v pripravah na test sestavljanja celotne nosilne rakete in generalno vajo.

Časovni žig:

Več od Spaceflight Now