Microsoft Technology Licensing LLC V. Pomočnik nadzornika patentov in modelov – utemeljena sodba ali samo po sebi protislovna?

Microsoft Technology Licensing LLC V. Pomočnik nadzornika patentov in modelov – utemeljena sodba ali samo po sebi protislovna?

Časovni žig: 26. december 2023 3:54
Izvorno vozlišče: 3036093

V sodbi, izdani 15. maja, je višje sodišče v Delhiju kljub opažanju pomanjkanja jasnosti glede konceptov »tehničnega učinka« in »prispevka« v kontekstu patentabilnosti računalniških izumov razglasilo, da ima predmetni izum tehnične učinke. Ker poudarjamo to protislovje v sodbi, vam z veseljem predstavljamo to gostujočo objavo Bharathwaja Ramakrishnana. Bharathwaj je študent šole Rajiva Gandhija za pravo intelektualne lastnine, IIT Kharagpur, in rad bere knjige ter pravo intelektualne lastnine.

Slika iz tukaj

Microsoft Technology Licensing LLC V. Pomočnik nadzornika patentov in modelov – utemeljena sodba ali samo po sebi protislovna?

Avtor: Bharathwaj Ramakrishnan

Pred kratkim je Delhi HC izdal vrsto sodb o izumih, povezanih z računalniki (CRI), začenši z Ferid Allani, ki je bil analiziran tukaj. Sodišča so se trudila potegniti črto, ki ločuje "računalniški program per se" od tistih, ki naj bi imeli tehnični učinek ali prispevek. V zvezi s tem je Delhi HC podal zanimiva sodba v zadevi Microsoft proti asist. Upravljavec patentov, ki je, čeprav se na prvi pogled morda zdi dobro utemeljeno, ob natančnejšem pogledu samo po sebi protislovno.

Zadevni izum

Sporni izum je bil »Metode in sistemi za avtentikacijo uporabnika za podlokacije omrežne lokacije«. Zahtevki v popolne specifikacije (Prijava št. 1373/DEL/2003) pojasni izum takole: »zagotavljanje s procesorjem omrežnega naslova s ​​podlokacijo v računalnik, pri čemer je omrežni naslov domena, ki zahteva vsaj dva piškotka za zagotavljanje avtentikacije uporabnika za dostop do podlokacije; zagotavljanje, s strani procesorja, prvi piškotek v računalnik za avtentikacijo uporabnika za omrežni naslov, pri čemer prvi piškotek zagotavlja avtentikacijo uporabnika za omrežni naslov in ne zagotavlja avtentikacije za podlokacijo, ki s strani procesorja posreduje drugi piškotek računalniku za avtentikacijo uporabnika za prvo podlokacijo omrežnega naslova; ko računalnik poskuša dostopati do omrežnega naslova, preverjanje s strani procesorja, prvi piškotek za avtentikacijo uporabnika za omrežni naslov; in preverjanje, s strani procesorja, drugega piškotka za avtentikacijo uporabnika za prvo podlokacijo omrežnega naslovas.” Tako želi izum uporabiti sistem za preverjanje pristnosti z dvema piškotkoma za zmanjšanje varnostnih tveganj, ki bi bila večja, če bi bil uporabljen samo en piškotek. Izum prav tako deli dostop do različnih podomrežij potencialnemu uporabniku prek tega izuma, s čimer se poveča varnost omrežja.

Vprašanje pred sodiščem je bilo, ali bi ta izum spadal pod klavzulo o izključitvi ali bi imel tehnični učinek ali prispevek in bi se mu zato lahko podelila patentna zaščita.

Obrazložitev sodišča

Sodišču je bilo jasno, da bo analiza odvisna od opredelitve "tehničnega učinka ali prispevka", ker gre za CRI. Sodišče je tehnično težavo označilo kot "Varnostno tveganje je obstajalo, če se piškotki uporabljajo za avtentikacijo uporabnika za obiskano omrežno lokacijo in podlokacijo. Zlonamerni uporabnik lahko poskuša ukrasti takšne piškotke, ki so naloženi z drugih uporabniških računalnikov, ko obiščejo omrežno lokacijo, in se lahko nato lažno predstavlja kot tak uporabnik, da pridobi dostop do podlokacij znotraj omrežne lokacije.« Rešitev oziroma prispevek je v tem, da izum uporablja dvostopenjsko avtentikacijo s piškotki za omejevanje dostopa do podomrežij in tako povečuje varnost omrežja. Sodišče je to izkoristilo kot priložnost, da razišče zakonodajno zgodovino razdelka 3(k), ko se je vijugal v statut. Zakonodajna zgodovina določbe je bila že obravnavana tukaj in tukaj. Sodišče je tehnični učinek in prispevek pojasnilo takole: »Če računalniški izum zagotavlja tehnični učinek ali prispevek, ga je še vedno mogoče patentirati. Tehnični učinek ali prispevek se lahko dokaže tako, da se pokaže, da izum rešuje tehnični problem, izboljšuje tehnični postopek ali ima kakšno drugo tehnično korist.«.

V naslednjem odstavku sodišče ugotavlja, "Koncept tehničnega učinka in prispevka je ključen pri določanju patentne upravičenosti CRI, vendar trenutno na tem področju ni dovolj jasnosti..” Nato sodišče še ugotavlja, "Zato obstaja nujna potreba po razjasnitvi teh konceptov, da bi dosegli ravnotežje med zaščito pravic izumiteljev ter spodbujanjem javnega interesa in socialne blaginje.” Zato je razumno opozoriti, da sodišče zaključuje, da obstoječe opredelitve ali sodna praksa v zvezi z opredelitvijo "tehnični učinek ali prispevek«Ni jasno.

Zdaj bi lahko pričakovali, da bo sodišče to izkoristilo kot priložnost za razjasnitev. Vendar je sodišče odločilo, da bi bilo jasnost najbolje doseči, če bi bili podani primeri, kaj je lahko predmet patentiranja in kaj je izključeno. Sodišče je tudi sklenilo, da ni imelo strokovnega znanja, da bi sodelovalo pri tej nalogi, in pozvalo patentni urad, naj pripravi primere, saj imajo tehnično znanje in izkušnje za to. Toda na koncu ni jasno, kdo potrebuje jasnost o zadevi - sodišče ali preizkuševalec. Lahko samo domnevamo oboje, ker se zdi, da sodišče samo v sodbi ne pojasnjuje, kaj je tehnični učinek, razen tega, kar sem ponazoril zgoraj.

Inherentno protislovje

Sodišče je po priznanju, da izraz tehnični učinek ali prispevek ni očiten, in po tem, ko je celo predlagalo, da bi moral patentni urad izdati pojasnjevalne primere, odločilo, da ima zadevni izum tehnični učinek ali prispevek. Sodišče je ugotovilo, "Tehnični prispevek tega izuma je tehnika uporabe dveh različnih piškotkov za zagotavljanje avtentificiranega dostopa do odjemalskega računalnika, ki dostopa do podlokacij znotraj omrežne lokacije, kar poenostavi interakcijo uporabnika z vsebino, prejeto iz virov. Na splošno predmetni patent povečuje varnost dostopa do podlokacij omrežnih lokacij in poenostavlja uporabniško izkušnjo.” Sodišče je nato pojasnilo, da je v izumu tehnični učinek. In da mora preizkuševalec nadaljevati in preučiti druge vidike, kot sta novost in inventivna raven, in da je bila prva ovira v razdelku 3 premagana.

Iz same sodbe in celotne specifikacije (CS) izvem, da za povečanje varnosti uporabljajo dva piškotka. V CS še pravijo, da običajno v industriji to poteka le s pomočjo enega piškotka. Kolikor razumem, to pomeni, da je tisto, kar sodišče meni, da je tehnični prispevek, ta dodatek enega piškotka, ki nato ustvari ta sistem, ki nato ustvari tehnični prispevek (izboljšana varnost). Nisem prepričan, v kolikšni meri je to preskok v varnosti omrežja, niti ne trdim pozitivno ali negativno.

Vendar pa poskusimo to razjasniti, da bi razumeli, kako se je tega morda lotilo sodišče. Prvič, to je sistem avtentikacije. Ob branju sodbe lahko rečemo, da je ta sistem tisti, ki ustvarja učinek, ki je večja varnost in zmanjšanje varnostnega tveganja. Z drugimi besedami, ta razporeditev stvari, ki, ko jih postavimo skupaj, ustvarja učinek. Zdaj obstaja avtentikacija prek enega piškotka na omrežnem strežniku na trgu, kar CS priznava. Patent torej ne ščiti kode ali sistema za preverjanje pristnosti z enim piškotkom, ampak s tem dodatkom, tem novim sistemom, ki je bil ustvarjen, ko je bil dodan nov piškotek. To posledično vodi do novega sistema za preverjanje pristnosti, ki je zatrjevani tehnični prispevek povečane varnosti.

Moje branje je, da se zdi, da sodišče najprej pravi, da je za podelitev patenta programske opreme potreben tehnični učinek, nato pa pokaže na vidik izuma in pravi, da ima tehnični učinek. Toda med tema dvema točkama se zdi, da sodišče ne pojasnjuje, kaj sodišču pomaga ugotoviti, kaj je tehnični učinek, ali kako ga najti. Pregledal sem tudi druge sodbe in tudi tam ni bilo jasno, kaj je tehnični učinek. Toda ne glede na to, tudi če sem jih napačno razumel, je to ena sodba, v kateri sodišče priznava, da ideja sama po sebi ni jasna, in kljub temu razglaša, da ima dodatek enega piškotka in novega sistema za preverjanje pristnosti tehnični učinek.

Ali je prag tehničnega učinka presežen, ko se najde rešitev za problem ali z drugimi besedami, ima industrijsko uporabo? To pomeni, ali lahko imetnik patenta pokaže, da obstaja težava, in reče, da jo moj patent rešuje in je CRI? Toda kot je razvidno zgoraj, je celoten dogodek protislovje; po eni strani sodišče zatrjuje, da besedna zveza »tehnični učinek ali prispevek« ni jasna, po drugi strani pa sodišče tudi izjavlja, da izum presega prag tehničnega učinka. Po logičnem zaključku bi moralo sodišče predlagati pravilo, ki bi pomagalo razlikovati med tem, kaj je tehnični učinek in kaj ne, ali pa bi moralo zadevo vrniti patentnemu uradu, da odloči o tehničnem prispevku izuma. Če smo pošteni do sodišča, je ugotovilo, da je težko razviti splošno pravilo o tem, kaj predstavlja tehnični učinek ali prispevek za različne tehnologije, ki spadajo pod CRI. Zaradi hitrega tempa inovacij na tem področju lahko takšno pravilo postane zastarelo.

Vendar še vedno pušča odprto, kateri so standardi ali dejavniki za določitev tehničnega učinka ali prispevka, še posebej, če je zelo preprosto povezati katero koli kodo ali nabor programske opreme, za katero je bilo pojasnjeno, da ima določeno tehnično uporabnost. Kot je bilo poudarjeno (tukaj), razlaga, predlagana v zadevi Ferid Allani in povzeta v Microsoft Technology Licensing, zmanjšuje tanko črto, ki so jo zakonodajalci nameravali potegniti z vključitvijo besede »sam po sebi«, hkrati pa tudi ne razjasni, kaj ta črta pomeni in kje potegniti. to. V tem postopku obstaja nevarnost, da bo meja izbrisana s sodno razglasitvijo.

Časovni žig:

Več od Začinjen IP