Bela hiša želi vključiti Rusijo v nadzor nad jedrskim orožjem po pogodbi

Bela hiša želi vključiti Rusijo v nadzor nad jedrskim orožjem po pogodbi

Časovni žig: 2. junij 2023 11:45
Izvorno vozlišče: 2694934

WASHINGTON – Bidnova administracija se je pripravljena brezpogojno pogovarjati z Rusijo o prihodnjem okviru za nadzor jedrskega orožja, čeprav sprejema protiukrepe kot odgovor na odločitev Kremlja, da prekine zadnjo pogodbo o nadzoru jedrskega orožja med državama, je dejal svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan je rekel petek.

Ruski predsednik Vladimir Putin je februarja objavil, da je začasno prekinil sodelovanje Rusije z določbami nove pogodbe START za inšpekcijske preglede jedrskih bojnih glav in izstrelkov, kar je prišlo, ko so se napetosti poslabšale po invaziji Moskve na Ukrajino. Rusija je dejala, da bo spoštovala pogodbene omejitve jedrskega orožja.

Sullivan je na letnem srečanju Združenja za nadzor orožja dejal, da so ZDA zavezane k spoštovanju pogodbe, če jo bo tudi Rusija, in da želi Washington odpreti dialog o novem okviru za obvladovanje jedrskih tveganj, ko se pogodba izteče februarja 2026.

"Ni v interesu nobene naše države, da začnemo tekmovanje v strateških jedrskih silah," je dejal Sullivan. "In namesto da čakajo na rešitev vseh naših dvostranskih razlik, so ZDA pripravljene vključiti Rusijo zdaj v obvladovanje jedrskih tveganj in razvoj sporazuma po letu 2026".

ZDA so se pripravljene držati kapic bojnih glav do konca veljavnosti pogodbe. Ugotavljanje podrobnosti o okviru po letu 2026 bo zapleteno zaradi napetosti med ZDA in Rusijo ter vse večje jedrske moči Kitajske.

Po letni raziskavi Zveze ameriških znanstvenikov ima Kitajska zdaj približno 410 jedrskih konic. Pentagon je novembra ocenil, da bi lahko število bojnih glav na Kitajskem do konca desetletja naraslo na 1,000 in okoli leta 1,500 na 2035.

Velikost kitajskega arzenala in to, ali se je Peking pripravljen vključiti v vsebinski dialog, bosta vplivala na prihodnjo držo ameriških sil in sposobnost Washingtona, da doseže kakršen koli dogovor z Rusi, so povedali uradniki administracije.

Ameriško-kitajski odnosi so bili napeti zaradi letošnje sestrelitve kitajskega vohunskega balona, ​​potem ko je ta preletel celinski del ZDA; napetosti glede statusa samoupravnega otoka Tajvana, ki ga Kitajska razglaša za svojega; ameriški nadzor izvoza, katerega namen je omejiti kitajsko napredno polprevodniško opremo; in druga vprašanja.

"Preprosto povedano, še nismo videli pripravljenosti LRK, da loči strateško stabilnost od širših vprašanj v odnosih," je dejal Sullivan z uporabo akronima za Ljudsko republiko Kitajsko.

Pritiskanje Bele hiše na Moskvo glede nadzora nad jedrskim orožjem prihaja dan po tem, ko je administracija napovedala nove korake v odgovor na Rusijo, ki je začasno ustavila sodelovanje v pogodbi.

State Department je dejal, da ne bo več obveščal Rusije o kakršnih koli posodobitvah statusa ali lokacije "pogodbeno odgovornih predmetov", kot so rakete in lanserji, da bo preklicalo ameriške vizume, izdane ruskim pogodbenim inšpektorjem in članom letalske posadke, in ne bo več zagotavljalo telemetričnih informacij. o poskusnih izstrelitvah medcelinskih balističnih raket in balističnih raket, ki se izstreljujejo s podmornic.

ZDA in Rusija sta v začetku tega leta prenehali deliti polletne podatke o jedrskem orožju, ki jih zahteva pogodba.

Pogodba, ki sta jo takratna predsednika Barack Obama in Dmitrij Medvedjev podpisala leta 2010, omejuje vsako državo na največ 1,550 nameščenih jedrskih bojnih glav in 700 nameščenih raket in bombnikov ter predvideva inšpekcije na kraju samem za preverjanje skladnosti.

Inšpekcije mirujejo od leta 2020 zaradi pandemije COVID-19. Pogovori o njihovi obnovitvi naj bi potekali novembra 2022, a jih je Rusija nenadoma odpovedala, navajajoč podporo ZDA Ukrajini.

Časovni žig:

Več od Obrambne novice