Švedska obljublja, da bo spodbujala obrambno sodelovanje, kibernetsko obrambo na čelu EU

Švedska obljublja, da bo spodbujala obrambno sodelovanje, kibernetsko obrambo na čelu EU

Izvorno vozlišče: 1889186

HELSINKI – Polletno predsedovanje Švedske Evropski uniji, ki se je začelo 1. januarja, je oblikovano tako, da se bolj osredotoča na potrebo po poglobitvi sodelovanja med državami članicami na ključnih področjih obrambnih zmogljivosti in skupnih vojaških naročil.

Zmerna koalicijska vlada švedskega premierja Ulfa Kristerssona, ki je bila izvoljena na položaj po parlamentarnih volitvah septembra 2022, je kot glavne cilje v mandatu svojega predsedovanja opredelila "enotnost namena" ter krepitev evropske obrambne pripravljenosti in zmogljivosti.

Švedska je glede na trajajočo vojno med Rusijo in Ukrajino naklonjena rešitvam, ki lahko pospešijo kolektivno obrambo Evrope z uporabo orožja in zavezniške vojaške opreme, ki ni samo izdelana v EU, temveč pridobljena v okviru skupnih dogovorov o nabavi.

Okvir za švedsko predsedovanje daje prednost nadaljnji gospodarski in vojaški podpori EU Ukrajini. Švedska je dolgoletna tarča sovražnih groženj iz Moskve Nordijski pogled na uspeh Ukrajine v njenih vojnih prizadevanjih proti Rusiji je ključnega pomena za izgradnjo trdne evropske varnostne in obrambne politike.

Švedska kot svojo vodilo uporablja Strateški kompas EU, ki je prilagojen za zagotavljanje skupne strateške ocene nevarnosti izzivov, s katerimi se sooča blok. Stockholm si zlasti želi poglobiti obrambno sodelovanje EU z Natom in razviti dolgoročni program kapitalskih naložb za krepitev evropske obrambe.

Doseganje pomembnejše ravni vseevropskega sodelovanja na področju kibernetske varnosti se je pokazalo kot eden ključnih ciljev Švedske. Ta cilj se je uresničil 3. januarja, ko je Evropska komisija (EK) Evropskemu parlamentu predstavila daljnosežno skupno sporočilo (JC) za skupno politiko kibernetske obrambe EU.

Predlog bi pomagal okrepiti kibernetsko obrambo bloka, je dejal Pål Jonson, švedski obrambni minister.

»Ambicija je okrepiti zmogljivosti kibernetske obrambe EU, pa tudi dati posameznim državam orodja za izvajanje skupnih kibernetskih operacij. Izboljšalo bo tudi meddržavno usklajevanje, izmenjavo informacij in interoperabilnost med kibernetsko varnostjo in kibernetsko obrambo, vključno med civilno in vojaško kibernetsko skupnostjo,« je dejal Jonson.

Gerard O'Dwyer je dopisnik za skandinavske zadeve za Defence News.

Časovni žig:

Več od Defense News Global