Obljube obrambnih izdatkov na vrhu Nata bi lahko presegle cilj 2 %, pravi Austin

Obljube obrambnih izdatkov na vrhu Nata bi lahko presegle cilj 2 %, pravi Austin

Izvorno vozlišče: 1960928

WASHINGTON ― Nato Ameriški obrambni minister se bo države to poletje strinjalo z novo zavezo, da bodo povečale izdatke za obrambo nad prejšnjim ciljem. Lloyd Austin je dejal v sredo na sedežu Nata v Bruslju.

Medtem ko se pogajanja o točnem jeziku nadaljujejo, je Austin dejal, da bo zaveza nastala na srečanju članic Nata na njihovem vrhu v litovski prestolnici Vilni julija. Članice Nata po njegovih besedah ​​"nadgrajujejo naše obrambne načrte in postavljajo več sil na višje stopnje pripravljenosti."

"V Vilniusu se bodo naši voditelji dogovorili o novi obljubi o obrambnih naložbah, da bi zagotovili, da ima zavezništvo sredstva za izvedbo teh novih načrtov," je Austin povedal novinarjem po srečanju obrambnih ministrov Nata. "Veselimo se sodelovanja z našimi cenjenimi zavezniki, da bi zagotovili, da bomo vsi naredili še več za vlaganje v našo skupno varnost."

Zaveznice v Natu dogovorile 2014, po Rusija priključila ukrajinski polotok Krim, da bi ustavila zmanjševanje porabe, ki so jo naredili po hladni vojni, in se premaknila k porabi 2 % BDP za obrambo do leta 2024. To obljubo je treba izpolniti naslednje leto in medtem ko Nato dela na novem cilju, so nekateri uradniki povedali ni bilo trdnega dogovora.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v sredo pozval 30 držav članic, naj se zavežejo, da bodo do določenega datuma za obrambo namenile vsaj 2 % svojega bruto domačega proizvoda ali BDP. Komentarji so prišli po tem, ko je Stoltenberg vodil srečanje obrambnih ministrov Nata, na katerem je potekala prva razprava na visoki ravni o tem vprašanju.

"Očitno je, da če je bilo pravilno, da smo se leta 2 zavezali, da bomo porabili 2014 %, je zdaj še bolj, ker živimo v bolj nevarnem svetu," je dejal Stoltenberg.

»V Ukrajini, v Evropi poteka prava vojna, nato pa vidimo vztrajno grožnjo terorizma in vidimo tudi izzive, ki jih Kitajska predstavlja naši varnosti. Zato je očitno, da moramo porabiti več,« je dejal.

Po ocenah Nata za lansko leto je obljubo izpolnilo le devet držav, 18 pa to načrtuje. ZDA porabijo 3.47 % svojega BDP za obrambo, kar je več kot vse druge zaveznice skupaj.

"Mislim, da bi morali 2 % BDP obravnavati kot zgornjo mejo in preiti na spodnjo mejo in minimum," je dejal Stoltenberg. Dodal je, da to ne bi smela biti "dolgoročna perspektiva" in "da potrebujemo takojšnjo zavezo, da bomo porabili najmanj 2 %, ko vidimo potrebe po strelivu, za zračno obrambo, za usposabljanje, za pripravljenost, za vrhunske zmogljivosti. .”

Po besedah ​​obrambnega uradnika zaveznice Nata v Evropi je obstajalo soglasje med voditelji, da je 2 % spodnja meja, vendar je malo verjetno, da bo vrh v Vilni prinesel povečanje odstotka. Zaveznice se lahko namesto tega strinjajo s ponovitvijo 2-odstotne obljube, vendar v strožjih izrazih.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je novinarjem v Bruslju povedal, da bo Berlin obravnaval obstoječo obljubo kot "osnovo", iz katere bodo povečali prihodnjo porabo, čeprav se je treba o podrobnostih še dogovoriti znotraj nemške koalicijske vlade.

Nemški delež izdatkov za obrambo se trenutno giblje okoli 1.3 % do 1.4 %, zaradi profila porabe države pa je dvomljivo izpolnitev celo obstoječega cilja v času. Odhodki so v zadnjih letih vztrajno naraščali in zdaj znašajo približno 50 milijard evrov na leto ali 53 milijard dolarjev, plus poseben obrambni sklad v vrednosti 100 milijard evrov, ustanovljen po ruski invaziji na Ukrajino.

Posebni sklad se v veliki meri zavzema za velike naložbe, vključno z letali F-35 in obnavljanjem zalog vojaške opreme, streliva in orožja. Analitiki so dejali, da se mora osnovni proračun, ki je namerno ostal nespremenjen, medtem ko velja večletni posebni sklad, prav tako povečati, da bi omogočili obsežno pomladitev nemške obrambne drže.

Razprave o pomembnejšem dvigu porabe v Nemčiji so vedno povezane z vprašanjem, kako lahko državna obrambna birokracija in industrija pretvorita morebitne desetine milijard dodatnih evrov v dejanske zmogljivosti.

Medtem ko je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je Bidnova administracija ubrala bolj spodbuden pristop, hkrati pa poudarjala enotnost Nata. Predsednik Joe Biden je v govoru na lanskoletnem vrhu v Madridu poimensko pozdravil države, ki izpolnjujejo ali nameravajo doseči cilj 2 %.

Na ministrskem srečanju so razpravljali tudi voditelji Nata načrtuje izvajanje novih smernic za zaloge, katerega namen je okrepiti zavezniške arzenale, hkrati pa še naprej polniti kijevske. Stoltenberg je v sredo dejal, da so voditelji Nata obravnavali načine za povečanje industrijske zmogljivosti in dopolnitev zalog orožja in streliva, poslanega v Ukrajino.

»Zaveznice Nata zagotavljajo podporo brez primere, da bi pomagale Ukrajini pri odvračanju od ruske agresije. Hkrati to porablja ogromno količino zavezniškega streliva in izčrpava naše zaloge,« je dejal Stoltenberg. "Zavezniki se strinjajo, da je treba sodelovati z roko v roki z obrambno industrijo, da povečamo naše industrijske zmogljivosti."

V ta namen so ZDA vodile pogovore med Natovimi nacionalnimi direktorji za oboroževanje.

"Ko hitimo podpirati Ukrajino v kritičnih mesecih, ki so pred nami, moramo vsi obnoviti svoje zaloge, da bi dolgoročno okrepili naše odvračanje in obrambo," je dejal Austin.

Po poročanju The Associated Press.

Joe Gould je višji poročevalec Pentagona za Defence News, ki pokriva presečišče nacionalne varnostne politike, politike in obrambne industrije. Pred tem je bil kongresni poročevalec.

Sebastian Sprenger je pomočnik urednika za Evropo pri Defense News, ki poroča o stanju obrambnega trga v regiji ter o sodelovanju med ZDA in Evropo ter večnacionalnih naložbah v obrambo in globalno varnost. Pred tem je bil odgovorni urednik za Defense News. Sedež ima v Kölnu v Nemčiji.

Časovni žig:

Več od Pentagon obrambnih novic