Kako bi lahko svetovne politike o plastiki do leta 30 zmanjšale proizvodnjo čiste plastike za 2040 odstotkov

Ponovno objavil Platon

Spremljevalci: 0

Nova raziskava je pokazala, da bi močan globalni politični režim glede plastike lahko zmanjšal količino plastike, s katero se letno slabo upravlja, za 90 odstotkov in povzročil 30-odstotno zmanjšanje proizvodnje plastike na fosilna goriva v 17 letih.

O poročilo, ki ga je naročil Nordijski svet ministrov za okolje in podnebje in razvilo svetovalno podjetje Systemiq, prikazuje, kako bi lahko 15 globalnih političnih posegov v življenjski cikel plastike vodilo do 30-odstotnega zmanjšanja svetovne proizvodnje plastike v primerjavi z ravnmi iz leta 2019, kar je sedemkratno povečanje svetovno proizvodnjo recikliranja in 90-odstotno zmanjšanje količine napačno upravljane plastike do leta 2040.

Raziskava prihaja v času, ko se vlade pogajajo o pogojih globalne pogodbe o plastiki za odpravo onesnaževanja s plastiko do leta 2050 – pravno zavezujočega instrumenta, za katerega opazovalci upajo, da bo vzpostavil skupna mednarodna pravila in standarde za ravnanje s strupenimi snovmi.

Brez usklajenega ukrepanja za boj proti onesnaževanju s plastiko bi lahko proizvodnja čiste plastike poskočila s 430 milijonov ton (Mt) leta 2019 na 712 Mt leta 2040, pri čemer bi se napačno upravljane količine plastike, ki neposredno onesnažuje okolje, po podatkih Systemiqa skoraj podvojile.

Pričakuje se tudi, da bo naraščajoče povpraševanje po plastiki občutno povečalo emisije toplogrednih plinov, povezane s proizvodnjo plastike, in naftnim podjetjem zagotovilo poslovni primer za nadaljnje raziskovanje, čeprav bo povpraševanje cestnega prometa začelo upadati.

Gudlaugur Thór Thórdarson, islandski minister za okolje, energijo in podnebje ter predsednik Nordijskega sveta, je dejal, da poročilo poudarja potrebo, da se vlade pogajajo o ambicioznem paktu o plastiki.

“An ambitious plastic treaty is a unique opportunity to end plastic pollution by 2040,” he said. “This report shows how current global policies, even if upgraded, do not solve plastic pollution entirely. Therefore, we will have to face tough negotiations, spur on more innovation, gather new knowledge and mobilise more ambitious policies to get there. Our future demands a truly circular plastic economy and clean oceans.”

Med priporočili, določenimi v raziskavi, so cilji zmanjšanja neobdelane plastike, dajatev na neobdelano plastiko, ki bi financirala rešitve v celotnem življenjskem ciklu plastike, prepovedi plastike za enkratno uporabo, ki se ji je mogoče izogniti, omejitve trgovine s plastičnimi odpadki, programi za ublažitev in odstranjevanje plastike v okolje, načrtovalska pravila za varno ponovno uporabo, popravilo, vzdržljivost in stroškovno učinkovito recikliranje ter cilji za stopnje zbiranja in recikliranja.

Prav tako poziva vlade, naj uvedejo politike na začetku in koncu verige, ki se spopadajo z mikroplastiko, nevidnimi plastičnimi vlakni, ki ogrožajo morske vire in zdravje ljudi.

Poročilo navaja, da se pričakuje, da bo do leta 13 nepravilno upravljanih približno 2050 milijonov ton (Mt) plastike, od tega 5 Mt mikroplastike, kljub intervencijam, ki jih priporoča. Zato so potrebne nadaljnje inovacije, raziskave in podatki, da bi zagotovili rešitve, ki se lahko spoprimejo s temi ostanki plastike, opozarja poročilo.

Poročilo ugotavlja, da bi politike, ki jih priporoča, povzročile neto prihranek za vlade po vsem svetu med letoma 2025 in 2040, ker bi zmanjšale potrebo po zbiranju in ravnanju s plastičnimi odpadki. Ugotavlja pa, da bi te prihranke večinoma dosegle regije z obstoječo infrastrukturo za recikliranje in ravnanje z odpadki, medtem ko bi morale tiste, ki nimajo infrastrukture, povečati svojo porabo.

Kot take bodo razprave o financiranju prevladovale v prihajajočih pogajanjih o plastični pogodbi, pri čemer države v razvoju trdijo, da potrebujejo finančno podporo industrializiranih gospodarstev za pomoč pri reševanju okoljske krize, ki je niso povzročile.

Poročilo tudi ugotavlja, da bi bilo treba nadzorovano odstranjevanje plastike še vedno nadaljevati do leta 2040 za plastiko, ki je ni mogoče preprečiti ali reciklirati. In tudi tu obstaja velika razlika med državami z obstoječo infrastrukturo za recikliranje in državami v razvoju, kjer so sistemi recikliranja manj izpopolnjeni. Če bodo predlagane politike začele veljati, bi razvite države v naslednjih 46 letih zabeležile 17-odstotni padec količine nadzorovanih odpadkov, medtem ko bi nekatere države v razvoju zabeležile 74-odstotno povečanje, ko bi začele zajemati tokove odpadkov, ki so trenutno izgubljeni na odlagališčih ali prenehajo onesnažujejo okolje.

Systemiq je dejal, da če bi oblikovalci politik upoštevali njegova priporočila, bi emisije toplogrednih plinov iz plastike ostale približno enake kot leta 2019, vendar bi znašale 40 odstotkov manj glede na trenutne napovedi za leto 2040.

“Plastic pollution is everywhere,” said Espen Barth Eide, Norwegian minister of climate and environment. “Without new and effective control measures, plastic production is set to double in 20 years, and the release of plastics to air, land and water will follow suit. We now have a window of opportunity to develop an effective plastic treaty by the end of 2024. Let’s work together to reduce our consumption of plastics and end plastic pollution by 2040 to protect human health and the environment.”

To je spodbuden vzklik in razmeroma veliko je upanja, da bodo vlade pripravljene sprejeti novo pogodbo, ki bi pospešila številne politike, predlagane v poročilu. Obstaja veliko dokazov, da lahko dobro upravljani sistemi recikliranja in stroge politike pomagajo omejiti povpraševanje po čisti plastiki in ustvariti bolj krožno plastično gospodarstvo.

But the report also highlights some of the geopolitical tensions and financing challenges that will have to be overcome if a treaty is to be agreed, as well as the urgent need for some pretty drastic innovation fully tackle the plastic industry’s outsized environmental footprint.