Odnos med vodo in podnebnimi spremembami

Marec je mesec SDG 6 – čista voda in sanitarije. Dostop do varne vode je ključnega pomena za zdravje ljudi, toda ali veste, kako je to vprašanje povezano s podnebnimi spremembami?

Potem ko so se februarja osredotočili na cilj trajnostnega razvoja 5 (enakost spolov), Združeni narodi poudarjajo SDG 6 (čista voda in sanitarije) ta mesec. Po podatkih ZN, Leta 2 je 2020 milijardi ljudi živelo brez varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo. Pritisk za rešitev tega problema je resničen, zlasti ker povpraševanje po vodi narašča zaradi rasti prebivalstva, urbanizacije in vse večjih potreb po vodi v kmetijstvu, industriji in energetiki. 

Podnebne spremembe ogrožajo zemeljske vodne vire in zaloge, vendar lahko dobro upravljanje z vodo prispeva tudi k njihovemu ublažitvi. V tem članku raziskujemo odnos med ciljem trajnostnega razvoja 6 in podnebnimi ukrepi.

SDG 6 – Čista voda in sanitarije

Čista voda in sanitarije so eden od ciljev trajnostnega razvoja (SDG) ZN, ki so del globalne agende 2030. ZN ocenjujejo, da 829,000 ljudi vsako leto umre zaradi bolezni, ki jih je mogoče neposredno pripisati nevarni vodi, neustreznim sanitarnim pogojem in slabim higienskim praksam, ta cilj trajnostnega razvoja pa je namenjen reševanju tega problema. 

Sestavljen je iz šestih posebnih ciljev, od katerih jih je pet usmerjenih proti letu 2030:

• Doseči splošen in pravičen dostop do varne in cenovno dostopne pitne vode za vse
• Doseči dostop do ustreznih in pravičnih sanitarij in higiene za vse ter odpraviti odprto defekacijo, pri čemer posebno pozornost nameniti potrebam žensk in deklet ter tistih v ranljivih situacijah
• Izboljšajte kakovost vode z zmanjšanjem onesnaževanja, odpravo odlaganja in čim manjšim izpustom nevarnih kemikalij in materialov, prepolovitvijo deleža neprečiščene odpadne vode ter znatnim povečanjem recikliranja in varne ponovne uporabe na svetovni ravni.
• Bistveno povečati učinkovitost rabe vode v vseh sektorjih in zagotoviti trajnostne odvzeme in oskrbo s sladko vodo, da bi odpravili pomanjkanje vode in bistveno zmanjšali število ljudi, ki trpijo zaradi pomanjkanja vode.
• Izvajati celostno upravljanje vodnih virov na vseh ravneh, po potrebi tudi s čezmejnim sodelovanjem

Končni cilj naj bi bil dosežen do leta 2020 in je vključeval zaščito in obnovo ekosistemov, povezanih z vodo, vključno z gorami, gozdovi, mokrišči, rekami, vodonosniki in jezeri.

Voda in grožnja podnebnih sprememb

Ker je voda osnovna zdravstvena potreba ljudi, bi morali rešiti vprašanja upravljanja, pomanjkanja in higiene, tudi če bi bilo naše podnebje stabilno. Toda globalno segrevanje grozi, da bo svetovna vprašanja vode spremenila v popolno krizo. Obstaja več načinov, kako podnebne spremembe vplivajo na vodo na Zemlji.

Spremembe vzorcev dežja

Segrevanje vodi do večjega izhlapevanja vode, kar krepi hidrološki cikel našega planeta. To pomeni, da so padavine redkejše, a veliko močnejše.

Znanstveniki napovedujejo da ekstremne padavine se bodo povečale z globalnim segrevanjem na velikih delih sveta, "saj se koncentracija atmosferske vodne pare, ki oskrbuje vodo za padavine, povečuje sorazmerno s koncentracijami nasičenja s hitrostjo približno 6–7% na dvig temperature na stopinjo".

Vendar se bo vreme verjetno spreminjalo med ekstremnimi padavinami in dolgimi obdobji suše. Na primer, to zimsko žago rekordno malo dežja in snega po Evropi. Posledično se bo razpoložljivost vode med letom močno razlikovala in nihala med obiljem in pomanjkanjem.

Kontaminacija vode

Če naenkrat pade preveč dežja, ga zemlja in rastline ne morejo vsega absorbirati. To vodi do a pojav, znan kot "odtok", pri čemer odvečna voda odteka v bližnje reke, na poti pa pobira odpadke in onesnaževalce, kot je gnojilo. Ta onesnažena voda konča v jezerih, šotiščih, morjih in oceanih ter onesnaži celotno oskrbo z vodo.

Taljenje ledenih pokrovov

Drug znan učinek podnebnih sprememb je taljenje ledenikov, ledene kape in morski led. Danes je približno 10 % kopnega na Zemlji pokritega z ledeniškim ledom (90 % na Antarktiki in 10 % na Grenlandiji). Taljenje tako velike količine ledu povzroči dvig morske gladine in upočasnitev tokov, poleg tega pa v ozračje sprošča več toplogrednih plinov.

Dezertifikacija

Ker podnebne spremembe povzročajo več izhlapevanja in manj padavin, so delno odgovorne za dezertifikacija tal okoli sveta. Po podatkih Medcelinskega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), dezertifikacija je že zmanjšala kmetijsko produktivnost in prihodke ter prispevala k izgubi biotske raznovrstnosti v nekaterih sušnih regijah. Vodi tudi k širjenju invazivnih rastlin, kar povzroča izgubo storitev ekosistema. 

Eden od načinov za boj proti dezertifikaciji tal je izvajanje regenerativnih praks v kmetijstvu (praksa včasih znana kot kmetijstvo ogljika). Projekt Jari Pará REDD+ je na primer trajnostno proizvaja hrano, hkrati pa zmanjšuje emisije toplogrednih plinov v brazilski Amazoniji.

Upravljanje z vodami kot rešitev podnebnih sprememb

Kot je razvidno zgoraj, imajo podnebne spremembe nedvomno negativen vpliv na vodo našega planeta. Zato je iskanje učinkovitih rešitev za vodo, ki nam pomagajo ohraniti razpoložljivost in kakovost vode za vse, ključnega pomena za podnebne ukrepe.

Dostop do varne vode

Oskrba ljudi z vodo, ki je varna za pitje, ni le osnovna zdravstvena potreba – vodi tudi do zmanjšanja emisij ogljika. To je zato, ker so ljudje, ko voda ni čista, prisiljeni prekuhati, preden jo popijejo, pri čemer pogosto uporabljajo neučinkovite odprte ognje, ki oddajajo CO2. zato pobude, kot je Projekt varne vode v Sierri Leone so tako pomembne: ne samo da zmanjšuje verjetnost bolezni, ki se prenašajo z vodo v lokalni skupnosti, ampak vodi tudi do čistejšega in manj onesnaženega zraka. 

Ravnanje z odpadno vodo

Ker podnebne spremembe povečujejo tveganje za onesnaženje vode, postane zmanjšanje onesnaženosti vode še pomembnejše. Nekateri projekti uporabljajo inovativno metodologijo za čiščenje ali ponovno uporabo odpadne vode, ki prihaja iz tovarn, in se tako izognejo škodljivemu odtekanju. Na primer, Projekt tovarne palmovega olja Carotino v Maleziji je namestil an anaerobni sistem zanke, ki pokriva lagune odpadne vode tovarne, zajema metan, ki se naravno sprošča iz odpadne vode, in ga pretvarja v elektriko. Ta elektrika se nato uporabi za napajanje tovarne palmovega olja in se vrne v nacionalno omrežje, kar ustvarja trajnostno, krožno proizvodnjo.

Čiščenje vodnih virov

Končno, ker je kontaminacija neizogibna, je čiščenje svetovnih vodnih poti in oceanov nepogrešljivo. Ta projekt je na primer sestavljen iz odstranjevanje plastike iz Sredozemlja morje in ga pretvarjati v dragocene izdelke.

• Distribucija vsebine in PR s pomočjo SEO. Okrepite se še danes.
• Platoblockchain. Web3 Metaverse Intelligence. Razširjeno znanje. Dostopite tukaj.
• vir: https://climatetrade.com/the-relationship-between-water-and-climate-change/