Operativne in politične prednosti nove turške vojaške ladje

Operativne in politične prednosti nove turške vojaške ladje

Izvorno vozlišče: 2625969

ANKARA, Turčija - Turška mornarica je prejetih amfibijsko jurišno ladjo TCG Anadolu, njeno največjo ladjo doslej, s katere bo vojska po besedah ​​predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana napotila težke helikopterje, brezpilotna letala in lahka jurišna letala.

Služba je ladjo prejela 10. aprila med slovesnostjo, ki so se je udeležili Erdoğan, obrambni minister Hulusi Akar in najvišje vojaško vodstvo.

Njegov izpodriv pri polni obremenitvi znaša 27,436 ton, v dolžino pa meri 231 metrov (758 čevljev), v širino 32 metrov in v višino 58 metrov. Ladja lahko prevaža enoto velikosti bataljona s 1,200 pripadniki, osem pomožnih helikopterjev in tri brezpilotna letala. Prav tako lahko prevaža 150 vozil, vključno z bojnimi tanki.

Natančneje, oboroženi dron TB-3 in bojni UAV Kizilelma lahko izstrelita z ladje. Obe letali sta bili razviti in izdelani v zasebni lasti Turški proizvajalec dronov Baykar. Toda vlada mora biti potrpežljiva, da se ta sposobnost uresniči, meni a višji inženir, ki nadzira program za TCG Anadolu.

»Za popolno delovanje na TCG Anadolu moramo imeti močnejše motorje za brezpilotna letala TB-2 in TB-3 in razviti zmogljivosti zložljivih kril za Kizilelmo,« je povedal za Defense News pod pogojem anonimnosti, ker ni bil pooblaščen za pogovor z mediji. "Trajalo bo nekaj časa, preden bo ladja začela delovati tako, kot si želimo."

Turčija je leta 2013 izbrala lokalno ladjedelnico Sedef za program doka za pristajalno ploščad ali LPD. Podjetje je sodelovalo s špansko Navantio.

Prvotni dobavni rok je bil pet let in pol po tem, ko je Turčija začela prizadevanja – do konca leta 2021 – kar pomeni, da je časovni načrt zaostal za več kot eno leto.

Nastala amfibijska jurišna ladja, ki temelji na španski zasnovi, je turško vlado stala več kot milijardo dolarjev, čeprav uradniki niso želeli razkriti točne cene. Erdoğan je dejal, da bo TCG Anadolu pomagal pri vojaških in humanitarnih operacijah po vsem svetu.

(Geo)politika

Turčija je nameravala leteti z bojnimi letali F-35 iz TCG Anadolu, vendar ZDA odstrani državo iz večnacionalnega programa Joint Strike Fighter, potem ko je Ankara kupila ruske zračne obrambne sisteme S-400.

Turčija je od takrat svojo glavno zračno opremo na ladji zamenjala s F-35 na Kizilelmo.

»To ni platforma, primerna za bojna letala, razen različice F-35 [z navpičnim vzletanjem in pristajanjem], ki je Turčija nikoli ne bi prejela. Zdaj, ko so turške sanje o F-35 končane, bo to izstrelitvena ploščad za brezpilotna letala in helikopterje, ko bodo operativno sposobni za delovanje,« je za Defense News povedal strokovnjak iz možganskega trusta, ki je zaradi občutljivosti želel ostati anonimen. teme. »TCG Anadolu nikoli ni bila mišljena kot letalonosilka. Ta oznaka je postala priljubljena v propagandne namene.

V ozadju gradnje ladje bi lahko bili politični razlogi. Eden od anketarjev je za Defense News povedal, da bi Erdoganova kampanja, da bi državi zagotovil lokalno izdelane obrambne sisteme – vključno z brezpilotnimi letali, helikopterji, tankom Altay, sateliti in raketami –, lahko predsedniku prinesla dodatne 3-4 odstotne točke na nacionalnih volitvah.

Državljani bodo 14. maja glasovali o predsedniškem položaju in poslanskih sedežih. Te točke bi lahko bile odločilne pri volitvah, ki bi se prav lahko končale z 51-49-odstotno razliko.

Toda povečanje priljubljenosti doma se verjetno ne bo odrazilo v sosednji Grčiji. Kljub temu, da sta obe državi članici Nata, Atene menijo, da TCG Anadolu predstavlja grožnjo svoji suverenosti, pravi Ozgur Eksi, ki vodi obrambno osredotočeno publikacijo TurDef s sedežem v Ankari.

V preteklih letih, odnosi med Turčijo in Grčijo so se poslabšale zaradi sporov glede zračnega prostora in epikontinentalnega pasu. Enkrat celo Erdoğan ogrožene izstreliti raketo proti Grčiji.

"Danes ladjo imenujemo [a] nosilec UAV, vendar je negotovo, kako bodo UAV pilotirali v težkih pogojih elektronskega bojevanja," je dejal Eksi. »Pomanjkanje [rušilca, ki bi lahko služil kot sredstvo zračne obrambe] je še ena pomanjkljivost, medtem ko [TCG Anadolu] medicinske zmogljivosti zagotavljajo ogromen potencial tako za vojaške operacije kot za operacije pomoči ob nesrečah. Ladja te velikosti zahteva vzpostavitev zaščitnega ščita na najmanj 100 milj. Menim, da je uporaba v Egejskem morju proti grškim otokom skoraj nemogoča.«

Predsedniški svetovalec je dejal, da bodo glavne naloge ladje vključevale čezmorske vojaške in humanitarne operacije, kot so tiste, ki jih je Turčija v zadnjih letih izvedla v Libiji in Somaliji.

»Če bo potrebno, bo ladja uporabljena za [izvajanje] operacij ob Cipru in v Siriji. Ta ladja ni namenjena izključno Grčiji, naši zaveznici v Natu,« je pojasnil svetovalec, ki je želel ostati anonimen, ker ni bil pooblaščen za pogovor z mediji.

Cem Devrim Yaylali, mornariški analitik iz Istanbula, ki je objavljal v več obrambnih medijih, je dejal, da je ena od aplikacij nove ladje projekcija sile.

»Amfibijske ladje, kot so dok za pristajalne ladje, platforme za pristajalne ladje in helikopterji pristajalnih ladij, so med najbolj vsestranskimi in večnamenskimi ladjami, kar jih lahko ima katera koli mornarica. Ta plovila se lahko štejejo za pomorski ekvivalent nožev švicarske vojske zaradi njihovih številnih možnih uporab,« je Yaylali povedal za Defense News. »Lahko prevažajo veliko število vojakov, vozil in opreme ter jih lahko prepeljejo neposredno na obalo za bojne operacije.

»Poleg tega se lahko te ladje uporabijo za evakuacijo bojevnikov in nebojevnikov s konfliktnega območja, kar zagotavlja varno in zanesljivo prevozno sredstvo. [Turška] mornarica ima veliko izkušenj na tem področju; [je] leta 2011 izvedlo zelo veliko operacijo evakuacije neborcev iz Libije. Ladja, kot je TCG Anadolu, bi z lahkoto rešila številne taktične težave.«

Yaylali je opozoril, da lahko amfibijske ladje služijo tudi kot poveljniška plovila za delovno skupino, kar zagotavlja osrednjo lokacijo za mornariške poveljnike za usklajevanje njihovih sil.

"Poleg tega lahko delujejo kot platforme za logistično oskrbo med humanitarnimi krizami ali katastrofami, ki zagotavljajo potrebne zaloge in pomoč prizadetim območjem," je dodal Yaylali.

Poleg tega je Yaylali dejal, da je lokalna gradnja ladje koristila turški industriji z zagotavljanjem prenosa tehnologije in izkušenj delovne sile.

»Te izkušnje in strokovno znanje lahko v kombinaciji z izkušnjami, pridobljenimi pri delovanju ladje, prispevajo k razvoju popolnoma avtohtone amfibijske jurišne ladje in potencialno ustvarijo priložnosti za izvoz. Razvoj TCG Anadolu je prav tako pomagal povečati turški človeški kapital v ladjedelništvu, zlasti na področju načrtovanja, inženiringa in vodenja projektov,« je dejal Yaylali.

Burak Ege Bekdil je turški dopisnik za Defence News.

Časovni žig:

Več od Defense News Land