Zaustavljena kandidatura Švedske za Nato moti nordijsko obrambno načrtovanje

HELSINKI – Soočenje z ovirami Vstop Švedske v Nato so odložili pogovore o dvigu nordijskega obrambnega sodelovanja v nekakšno samozaprto skupino držav znotraj zavezništva.

Nordijske vlade, ki delujejo na podlagi tega, da bosta Finska in Švedska zagotovili odobritev članstva pred vrhom Nata v Vilniusu v Litvi 11. julija, se zdaj soočajo z možnostjo, da bo politična pokrajina v Turčiji še naprej ovirala pristopne ambicije Švedske.

Po ponovni izvolitvi turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana konec maja so ameriški voditelji okrepili pritisk na Ankaro, da odstraniti blokado proti pristopu Stockholma.

»Bolje nam bo, ko bo postopek zaključen,« je novinarjem na Švedskem dejal državni sekretar Antony Blinken, je 31. maja poročal The Washington Post. »Zato pozivamo tako [Turčijo] kot Madžarsko, ki prav tako še ni ratificirala , da čim prej ratificirajo svoj pristop."

Ameriški predsednik Joe Biden je to vprašanje postavil za prednostno nalogo pred vrhom Nata prihodnji mesec in novinarjem povedal, da bodo dodatne razprave med njim in Erdoğanom sledile v začetku junija.

Vodilni nordijski politiki, vključno z nekdanjim švedskim obrambnim ministrom Petrom Hultqvistom, so izrazili zaskrbljenost, da bi lahko odobritev vstopa Švedske v Nato preložili na april 2024, ko bodo ZDA v Washingtonu gostile 75. obletnico zavezništva.

Finska, ki je sprva obljubila, da se bo pridružila Natu hkrati s Švedsko, postal član v aprilu.

Hultqvistova socialdemokratska stranka je kritizirala švedsko desnosredinsko vlado, ker nima rezervnega položaja, če Švedska ne bi uspela pri svoji misiji pridružitve julija.

»Kar je potreben kot načrt B, je širše nordijsko sodelovanje za zagotovitev varnosti Švedske v prihodnje, če bo vstop v Nato odložen. Če naj bo to skupni projekt za Švedsko, mora vlada sedeti in sodelovati s strankami. Jasno mora govoriti o tem, kaj počnejo, da zagotovijo pristop k Natu,« je dejal Hultqvist.

Administracija premierja Ulfa Kristerssona doslej ni želela predstaviti alternativnega načina ukrepanja.

Erdoğan je večkrat zagrozil, da bo blokiral pristop Švedske k Natu, in nordijsko državo obtožil, da Turčiji zavrača izročitev domnevnih kurdskih skrajnežev. Erdoğan je Švedsko označil tudi za "mehko državo pri spopadanju s terorizmom".

Najslabši možni scenarij za Švedsko je bila Erdoğanova zmaga, zaradi katere se ji bo Turčija zarila v pete.

Nordijske vlade so upale, da bodo po vrhu v Vilni sklicale ločena srečanja med nacionalnimi obrambnimi ministri in vojaškimi poveljniki. Predlagana srečanja bi imela zgodovinski pomen, saj bi bila prva srečanja med štirimi nordijskimi državami Nata, ki bi služila kot platforma za izgradnjo bolj enotnega obrambnega mostu, kar je bilo prej nemogoče glede na nevtralni status Finske in Švedske.

Nordijska regija v Natu ima resne posledice za čezmejne sodelujoče vojaške organizacije, kot je Nordijsko obrambno sodelovanje ali NORDEFCO.

Hultqvist meni, da ima ta forum možnost, da hitro razširi svojo vlogo, zlasti če bo Švedska čakala.

"Osnova za močno nordijsko sodelovanje že obstaja v okviru NORDEFCO, kjer obstajajo različni sporazumi med državami," je dejal. "To raven sodelovanja je mogoče razviti in znatno poglobiti."

Nasprotno pa naj bi se umestitev Finske v Nato oblikovala v prihodnjih mesecih. Vlada predvideva, da bo spadal pod poveljstvo Združenih zavezniških sil v Brunssumu na Nizozemskem. Poveljstvo je odgovorno za Natovo obrambo v Evropi severno od Alp, operativni regiji, ki zajema tudi baltske države, ki jih nadzoruje Nato, in območje Baltskega morja.

"Morda bo trajalo nekaj časa, preden bomo našli končne odgovore o vprašanju namestitve," je dejal finski obrambni minister Antti Kaikkonen. »Dolgoročne rešitve so še odprte. Finska je doslej poslovala z Brunssumom, kot smo ves čas pričakovali. Norfolk še ni popolnoma operativen. Dolgoročne rešitve bodo na voljo sčasoma.«

V Norfolku v Virginiji je precejšen kontingent Natovih poveljstev, vključno z zavezniškim poveljstvom za preoblikovanje, središčem za tehnologije naslednje generacije in koncepte vojskovanja, v katerega vse članice prispevajo osebje. Tam se je leta 2020 odprl tudi operativni element, Poveljstvo združenih sil Norfolk.

Prihodnji pogovori o poglobitvi obrambnega sodelovanja na skrajnem severu so morda odvisni od skupne dolgoročne želje nordijskih vlad, da spadajo pod slednjo strukturo, v nasprotju s poveljstvom s sedežem v Evropi.

Norveška in Danska sta izrazili željo, da bi bili del Poveljstva združenih sil Norfolk, medtem ko se Finska in Švedska strinjata, saj menita, da je enoten nordijski pristop temeljni za izgradnjo močne obrambne zmogljivosti, ki maksimira združevanje nordijskih zračnih, kopenskih in pomorskih virov.

Potencial za združevanje sredstev je največji na področju zračne obrambe. Skupaj imajo Norveška, Švedska, Danska in Finska 200–280 sodobnih lovcev – obstoječih in naročenih – vključno s tipi letal Saab JAS 39 Gripen in F-35.

Trdna nordijska obrambna zmogljivost ponuja močno odvračilno sredstvo za sovražne sile na visokem severu, je dejal Knut Storberget, predsednik norveške obrambne komisije. Ta organizacija je ministrstvu za obrambo 3. maja predložila poročilo, v katerem je kritično ocenila izdatke in zmogljivosti Norveške za obrambo.

Poročilo je zagovarjalo vzpostavitev "združene nordijske regije v Natu" za boj proti morebitni prihodnji agresiji Rusije. Odbor je priporočil dramatično in takojšnje enkratno plačilo v višini 6.4 milijarde dolarjev za dopolnitev norveškega obrambnega proračuna za leto 2023.

Norveška bo leta 1.43 za obrambo namenila 2023 % svojega bruto domačega proizvoda, kar je manj od Natovega cilja 2 %. Vlada se je zavezala, da bo do leta 2 dosegla cilj 2026 %.

Rusija vidi širitev Nata na Švedsko in Finsko kot regionalno grožnjo, je dejal Storberget, ki je odnos med nordijskimi državami in Moskvo opisal kot »za vedno spremenjen« po ruski invaziji na Ukrajino februarja 2022.

"Nove napetosti imajo posledice za Norveško in vse narode na skrajnem severu," je dejal Storberget. »Smo v novi situaciji varnostne politike, kjer obrambne zmogljivosti ne ustrezajo varnostni situaciji, v kateri smo se znašli, in še manj sliki izziva, ki se razvija. Potrebna je večja dolgoročnost, predvidljivost in enotne politične rešitve.”

• Distribucija vsebine in PR s pomočjo SEO. Okrepite se še danes.
• EVM Finance. Poenoten vmesnik za decentralizirane finance. Dostopite tukaj.
• Quantum Media Group. IR/PR ojačan. Dostopite tukaj.
• PlatoAiStream. Podatkovna inteligenca Web3. Razširjeno znanje. Dostopite tukaj.
• vir: https://www.defensenews.com/global/europe/2023/06/12/swedens-stalled-nato-bid-disrupts-nordic-defense-planning/