Načrt igre za indonezijske digitalne rupije: vse, kar morate vedeti

Bank Indonesia je objavila lastno digitalno valuto centralne banke države (CBDC), imenovano »digitalna rupija«, da bi nadaljevala s pobudo države za »napredno digitalno preobrazbo«.

Poimenovan »Projekt Garuda«, poimenovan po legendarni indonezijski ptici, Banka Sentral Republik Indonezija ali Bank Indonesia (BI), je dejal je pobuda, ki zajema prizadevanja pri raziskovanju optimalne zasnove za indonezijski CBDC ali digitalno rupijo. 

Sodeluje tudi Bank Indonesia Projekti CBDC, vključno z mednarodnim projektom Dunbar in projektom mBridge. S to potezo bo Indonezija ostala v ospredju prizadevanj za razvoj CBDC. 

Trije ključni dejavniki razvoja digitalne rupije

Razvoj digitalne rupije kot Indonezijski CBDC poganjajo trije dejavniki.

Prvič, BI bo edina institucija s pooblastili za izdajo indonezijske digitalne valute. BI bo omogočil, da se odzove na hitro digitalno gospodarstvo in razvoj financ z izdajo rupije v digitalni obliki. To je tudi ohranitev suverenosti rupije v digitalni dobi.

Drugič, BI želi okrepiti svojo vlogo na mednarodnem prizorišču z izdajo digitalne rupije in postaviti Indonezijo na svetovni radar za njen razvoj CBDC poleg drugih držav. To bo pomagalo tudi pri sodelovanju BI z drugimi CBDC v zvezi s pobudami za interoperabilnost.

Tretjič, z uvedbo digitalne rupije BI upa, da bo pospešil integracijo nacionalnega digitalnega gospodarstva in financ. Digitalna rupija bo zagotovila učinkovit in integriran proces denarne ponudbe med digitalnim gospodarstvom in finančnim ekosistemom ter obstoječimi gospodarskimi strukturami.

Tri stopnje postopnega uvajanja digitalne rupije

Razvoj digitalne rupije bo postopen in bo zahteval veliko preizkušanj ter je razdeljen na tri faze, takojšnjo fazo, vmesno fazo in končno fazo.

Faze so razvrščene na podlagi štirih meril izvedljivosti: pomembnost, nujnost, pripravljenost in učinek, začenši z javnimi posvetovanji, ki mu sledi tehnološko eksperimentiranje in zaključi s pregledom političnega stališča.

Takojšnja faza

V neposredni fazi bo BI raziskal zamisel o veleprodajni digitalni rupiji s funkcijami, omejenimi na izdajo, odkup in prenos sredstev. 

Na tej stopnji je uporaba digitalne rupije razmeroma enostavna, saj vključuje le omejen ekosistem, ima manjšo kompleksnost, povezano s transakcijami, in zahteva minimalne prilagoditve sistema. 

Udeležencem ni treba pripraviti svojih vozlišč; namesto tega lahko uporabijo vozlišča za skupno rabo, ki jih je pripravil BI. Ta stopnja služi kot bistvena podlaga za razvoj nadaljnjih uporab. 

Vmesna stopnja

V vmesni fazi bodo preizkušene transakcije na finančnem trgu in denarne operacije, ki bodo morda imele koristi od te digitalne valute. 

Dostava proti plačilu (DvP) bo vse preizkušeno z digitalno rupijo. Ta metoda zagotavlja, da se prenos vrednostnih papirjev izvede šele po opravljenem plačilu za medbančni denarni trg in denarne operacije ter poravnave sredstev centralnih nasprotnih strank (CCP). 

Razvijala se bo tudi tokenizacija vrednostnih papirjev. V tej fazi morajo vpletene strani zdaj pripraviti svoja vozlišča glede na svoje transakcijske potrebe.

Stopnja končnega stanja

Med končnim stanjem bo preizkušen koncept integrirane en-to-end w-digitalne rupije v r-digitalno rupijo, ki je digitalna rupija za veleprodajne oziroma maloprodajne trge. Splošna javnost bo imela dostop do digitalne valute za plačevanje in prenose med enakovrednimi, skupaj s širšo širitvijo veleprodaje in distribucije. 

Veletrgovci morajo razviti distribucijski mehanizem, w-digitalna rupija pa se bo uporabljala širše, vključno z izdajo digitalnih vrednostnih papirjev s strani strank zunaj centralne banke. W-digitalne rupije se bodo uporabljale kot zavarovanje v denarnih operacijah in na denarnem trgu.

Zmanjšanje tveganj kibernetske varnosti

Eden od dejavnikov, ki določa učinkovitost prevzema digitalne rupije, je izpolnjevanje zahtev kibernetske varnosti.

Digitalna rupija se sooča s tipičnimi tveganji kibernetske varnosti kot pri vseh drugih sistemih IT. Zato se podobni varnostni standardi uporabljajo tudi za digitalne rupije, ki jih sestavljajo upravljanje identitete in dostopa (avtentikacija in avtorizacija), upravljanje trajnosti poslovanja, upravljanje varnostnih popravkov, upravljanje incidentov in upravljanje razvojnega cikla.

Ocenjevanje in prepoznavanje tveganj, ki izhajajo iz ljudi, procesov in tehnologije, bo ustrezno izvedeno, da se ustvari varna, zanesljiva in odporna zasnova tehnologije digitalne rupije. Na podlagi teh pojmov se bo razvoj sistema nanašal na tri temeljna načela varnosti informacijskega sistema, to so zaupnost, celovitost in razpoložljivost.

Brez motenj v obstoječih bančnih in digitalnih plačilnih sistemih

Po podatkih državne centralne banke, bančništva in digitalni plačilni sistemi v Indoneziji ne bo moteno z uvedbo (CBDC).

V izjavi v ponedeljek je BI dejal, da njegovi načrti za uvedbo CBDC ne bodo ponujali obrestnih mer, da bi se izognili tekmovanju s produkti, ki jih ponujajo banke, kot so varčevanje in vezani depoziti.

BI je dodal, da digitalna rupija ne bi vplivala na likvidnost, ki jo zahteva bančni sektor, saj bi bila valuta podobna fizičnim bankovcem v finančnem sistemu.

CBDC: rešitev za prihodnost

BI vidi razvoj CBDC kot prihodnost pripravljeno rešitev in primerno orodje za povezovanje vloge centralne banke pri vzdrževanju finančnega sistema z javnim povpraševanjem ob ohranjanju stabilnosti denarnega in finančnega sistema znotraj digitalnega ekosistema.

To se pripisuje Pandemija COVID-19 in pospešeno množično digitalizacijo, ki poteka po vsem svetu, 

Čeprav interoperabilnost med CBDC iz različnih držav ostaja izziv, si BI prizadeva sodelovati z Mednarodnim denarnim skladom (IMF), Banka za mednarodne poravnave (BIS) in Svetovno banko, med drugimi globalnimi skupnostmi centralnih bank in mednarodnimi organizacijami, pri razvoju digitalne rupije.

Prispevek za predstavljeno sliko: Urejeno iz Freepik tukaj in tukaj