Ključni prevzemi:
- Oglaševalci bojkotirajo Facebook zaradi domnevnega spodbujanja sovražnega govora, potem ko Mark Zuckerberg ni želel moderirati objave Donalda Trumpa.
- Facebook je pod vse večjim pritiskom, da spremeni svojo politiko moderiranja vsebine.
- Centralizirana družbena omrežja so občutljiva na zunanje pritiske, ko gre za zmernost. To lahko potencialno privede do kršitve svobode govora, na primer Facebook.
Največje družbeno omrežje na svetu Facebook je od junija pod nenehnim plazom kritik oglaševalcev, pri čemer je vrsta večjih oglaševalcev napovedala, da bodo bojkotirali podjetje. Razlog za tako sovražen odnos do Facebooka je v nezadovoljivi politiki moderiranja vsebin medijske platforme. Ta konflikt očitno priča o ranljivosti centraliziranih družbenih omrežij za politične pritiske. Forklog se je poglobil v situacijo, da bi raziskal, kako lahko boj za enakost potencialno krši eno glavnih liberalnih vrednot – svobodo govora.
Trumpov sindrom motenj: bojkot in sovraštvo
"Pošljimo Facebooku močno sporočilo: Vaši dobički ne bodo nikoli vredni spodbujanja sovraštva, fanatizma, rasizma, antisemitizma in nasilja." S to objavo je vrsta organizacij za socialno pravičnost, vključno z Ligo proti obrekovanju (ADL), Color of Change, Nacionalnim združenjem za napredek obarvanih (NAACP), Free Press, Common Sense in Sleeping Giants, začela Nehajte sovražiti zaradi dobička kampanja. Trdijo, da Facebook že dolgo omogoča širjenje dezinformacij in sovražnega govora. Za boj proti nepripravljenosti Facebooka do cenzure so aktivisti, ki stojijo za pobudo, pozvali velika podjetja, naj prekinejo oglaševanje na družbenem omrežju, saj naj bi prihodki od oglaševanja predstavljali največji delež prihodkov Facebooka. »Nenehno smo bili razočarani in osupli nad predanostjo Marka Zuckerberga zaščiti nadvlade belcev, zatiranja volivcev in odkritih laži na Facebooku. Ker se korporacije upirajo rasizmu v naši družbi, bi morale razmisliti, kako njihovi oglaševalski dolarji podpirajo Facebook, da naredi temnopolte manj varne na spletu,« je dejal Rashad Robinson, predsednik Color Of Change. Na desetine vodilnih svetovnih podjetij podprta pobuda Stop Hate for Profit, med katerimi so Pepsi, Starbucks, Levi Strauss, Unilever. Tudi Disney, Facebookov največji oglaševalec v prvi polovici leta 2020, pridružil bojkot. Vendar se zdi, da velikan družbenih medijev po protestu ne bo spremenil svoje politike moderiranja vsebine. "Spremembe politik izvajamo na podlagi načel, ne na podlagi pritiskov na prihodke," tiskovni predstavnik Facebooka poudaril, v pogovoru za Business Insider. Kampanjo bojkota so sprožili protesti proti policijskemu nasilju, ki so izbruhnili v ZDA in nekaterih drugih državah, potem ko je beli policist ubil neoboroženega 46-letnega temnopoltega Georgea Floyda. Nemiri so se začeli konec maja. Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na državljanske nemire v Minneapolisu omenil možnost uporabe vojske proti protestnikom. https://www.facebook.com/DonaldTrump/posts/10164767134275725 Mnogi so to videli kot poziv k nasilju. Platforma socialnih medijev Twitter je podobno Trumpovo objavo označila kot "žaljivo vedenje", s pojasnilom, da je kršila pravila glede "poveličevanja nasilja". Kljub temu se je platforma odločila, da ga ne bo odstranila, saj je »morda v interesu javnosti, da ostane dostopen«. https://twitter.com/realDonaldTrump/status/1266231100172615680 Facebook ni le ostal neveden do objave, ampak je tudi Mark Zuckerberg dejal, da predsednikova izjava ni kršila pravil družbenega omrežja. https://www.facebook.com/zuck/posts/10111961824369871 "To beremo kot opozorilo o ukrepanju države," je dejal Zuckerberg. "Menimo, da morajo ljudje vedeti, ali vlada načrtuje uporabo sile." Zuckerberg tudi poudaril, da je krepitev in omogočanje svobode govora v interesu Facebooka: "Zelo se ne strinjam s tem, kako je predsednik govoril o tem, vendar verjamem, da bi morali ljudje to imeti možnost videti sami, saj se navsezadnje odgovornost za tiste na položajih lahko zgodi le, če je njihov govor pod drobnogledom na prostem." Zuckerbergovo stališče je povzročilo val kritik vodstva Facebooka, ki mu je sledil naraščajoč zbor ogorčenja zaposlenih v podjetju, ki so sčasoma uprizoriti "virtualni sprehod". Na srečanju z nezadovoljnimi zaposlenimi je Zuckerberg trdil da je imel številne Trumpove objave za žaljive, vendar jih ni želel moderirati. Kasneje se je Zuckerberg srečal z ekipo, ki stoji za Stop Hate for Profit, ki daj naprej številne zahteve v zvezi s spremembami Facebookove politike, vključno z uvedbo strokovnega znanja o državljanskih pravicah v C-Suite podjetja. Vendar pa so bili aktivisti razočarani kot Facebook ni da se trdno zaveže zahtevam. Rashad Robinson, predsednik Color of Change, je dejal: »Sestanek, ki smo ga pravkar zapustili, je bil razočaranje. Na tej točki smo pričakovali zelo jasen odgovor na zahteve, ki jih postavljamo, a tega nismo dobili.” Po dogodkih je skupina neodvisnih revizorjev izvedla revizijo Facebookove politike državljanskih pravic in izdala posebno poročilo. Revizija državljanskih pravic by ForkLog na Scribd https://www.scribd.com/document/468614319/Civil-Rights-Audit-Final-Report Revizorji so ugotovili, da čeprav je Facebook sčasoma izboljšal moderiranje vsebine, te izboljšave še vedno niso zadostovale za zaščito uporabnikov pred diskriminatornimi in sovražnimi objave. "Dajanje prednosti svobodi izražanja pred vsemi drugimi vrednotami, kot sta enakost in nediskriminacija, je za revizorje zelo zaskrbljujoče," v poročilu je zapisano.
Od socialne pravičnosti do cenzure in nestrpnosti
Nekateri se bojijo, da bo nenehni boj za rasno, spolno in družbeno enakost vodil ne le v nestrpnost in cenzuro, ampak tudi v erozijo svobode govora. Julija je več kot 150 pisateljev, akademikov, novinarjev in javnih osebnosti podpisalo pogodbo Odprto pismo zagovarjanje raznolikosti mišljenja in pozivanje k odprti razpravi. Med podpisniki so bili jezikoslovec in filozof Noam Chomsky, pisatelji JK Rowling, Margaret Atwood in Salman Rushdie, šahist Gari Kasparov in mnogi drugi. Avtorji pisma so trdili, da so odločni nasprotniki diskriminacije, vendar so izrazili zaskrbljenost, da "nov sklop moralnih stališč in političnih zavez slabi naše norme odprte razprave in dopuščanja razlik v korist ideološke skladnosti." Opozorili so, da »prosta izmenjava informacij in idej, ki je življenjska sila liberalne družbe, postaja vsak dan bolj omejena. Medtem ko smo to pričakovali na radikalni desnici, se cenzura vse bolj širi tudi v naši kulturi.« Po njihovem mnenju je »slabe ideje mogoče premagati z izpostavljanjem, argumentiranjem in prepričevanjem, ne pa s poskusom, da bi jih utišali ali želeli, da proč od njih«. "Zavračamo vsako lažno izbiro med pravičnostjo in svobodo, ki ne moreta obstajati ena brez druge," piše v pismu. Korporacijski bojkot Facebooka je primer cenzure in ga je mogoče prepoznati kot poskus drhali, da uniči svobodo govora, po navedbah tvegani kapitalist Joe Lonsdale. Čeprav je Lonsdale trdil, da podpira proteste v njihovem boju za pravico, je opozoril, da se je bojkot oglaševalcev zgodil, ker "mislijo, da podjetje ne cenzurira dovolj svojih uporabnikov." »Njihove izjave namigujejo, da Američanom ne gre zaupati intelektualne svobode. To opušča načelo, da se trg idej postopoma nagiba k resnici in napredku,« je rekel Joe Lonsdale.
Problem centraliziranih socialnih omrežij
Nekateri strokovnjaki domnevajo, da Zuckerbergova nenaklonjenost moderiranju predsednikovih škandaloznih objav morda ni posledica njegove zavezanosti svobodi govora, temveč nekaterih neposrednih dogovorov s samim Trumpom. Roger McNamey, eden prvih Facebookovih vlagateljev, Rekel New York Times, da dogovor med Trumpom in Zuckerbergom najverjetneje obravnava zaščito podjetja pred regulatorji. V zameno je Trumpova administracija domnevno deležna "popustljive obravnave" platforme družbenih medijev "za zmago na volitvah". "Markov dogovor s Trumpom je zelo uporaben," je rekel McNamey. »V bistvu gre za proste roke in zaščito pred regulacijo. Trump potrebuje Facebookov palec na tehtnici, da zmaga na teh volitvah.« Junija je to storil Facebook odstrani nekaj oglasov, ki jih je objavila Trumpova administracija. Ti oglasi so vsebovali sliko rdečih navzdol obrnjenih trikotnikov, ki so po mnenju nekaterih komentatorjev spominjali na simbol, povezan z nacisti. Predvsem je Trump izdal izvršilni red "o preprečevanju spletne cenzure." Odredba trdi, da "če bi spletna platforma omejila dostop do določene vsebine, ki so jo objavili drugi, bi s tem postala "izdajatelj" vse vsebine, objavljene na njenem spletnem mestu za namene deliktov, kot je obrekovanje." Tako takšni »založniki« ne morejo uživati zaščite, ki jo zagotavlja razdelek 230(c) Zakona o spodobnosti komunikacij. »Ko velika, močna podjetja družbenih medijev cenzurirajo mnenja, s katerimi se ne strinjajo, izvajajo nevarno moč. Nehajo delovati kot pasivne oglasne deske in jih je treba gledati in obravnavati kot ustvarjalce vsebin,« izvršilni ukaz trdi. Pri svobodi govora pa morda niti ni tako pomembno, kdo navsezadnje vpliva na vsebino – oblast ali nestrpna družba. Osrednja ideja je v zmožnosti centraliziranih družbenih omrežij, da odločajo, katera vsebina je sprejemljiva in katera ne. Na primer, po nedavnem Twitter kramp, je platforma začasno prepovedala objavo kakršnih koli informacij o denarnicah za kriptovalute, domnevno z namenom odvračanja hekerjev. Cenzura vsebine, povezane s kriptovalutami, na platformah družbenih medijev se pogosto zgodi brez jasnega razloga. Decembra 2019 spletna platforma za izmenjavo videov YouTube blokirana na stotine videoposnetkov, povezanih s kripto, zaradi »moderacijske napake«. Februarja 2020 je platforma blokirala več video blogerjev, potem ko so objavili videoposnetke o Bitcoinu, pri čemer so bili nekateri med pretakanji v živo prepovedani. Decentralizirana socialna omrežja lahko postane odgovor na cenzuro, pa tudi na druge znane težave centraliziranih platform, kot so kršitve zasebnosti uporabnikov. Industrija blockchain razvija alternativne storitve centraliziranim platformam družbenih medijev z izvršnim direktorjem Twitterja Jackom Dorseyjem razglasitve njegov namen ustvariti decentraliziran standard za družbene medije. Marca 2020 je skupnost lansirala #ForkGoogle kampanjo proti Googlovi nepregledni politiki in #fIzhod usmerjeno v popestritev izkušenj ljudi na področju socialnih omrežij. Glavni cilji pobude #fExit so povrniti nadzor nad osebnimi podatki uporabnikov, prenesti upravljanje skupnosti v roke njihovih članov, nagraditi intelektualno delo uporabnikov z algoritmi in si prizadevati za pravično porazdelitev monetizacije prek prihodkov od oglasov. Julija je podjetje blockchain Block.one začela platformo družbenega omrežja Voice, ki temelji na protokolu EOSIO. Glavne funkcije Voicea do zdaj vključujejo obvezno preverjanje in monetizacijo vsebine, pri čemer lahko uporabniki pridobijo žetone. Razvoj decentraliziranih platform družbenih medijev je še vedno v zgodnji fazi. Kljub temu je v luči naraščajočega pritiska na svobodo govora potreba po odprtih in brez cenzure razpravnih platformah vse bolj očitna. Sledite nam na Twitter in Facebook in se pridružite našim Telegram kanal vedeti, kaj je s kriptovalutami in zakaj je to pomembno. Vir: https://forklog.media/how-centralized-social-media-are-forced-to-censor-content-facebook-case/
