Avtomobili iz konoplje: Sta gorivo in plastika iz konoplje prihodnost?

Izvorno vozlišče: 1864176

Konopljo, najbolj trajnostno surovino na svetu, je mogoče vgraditi v avtomobilske karoserije in uporabiti kot biogorivo. Henry Ford je bil prvi inženir, ki je vlakna konoplje vključil v avtomobilske dele. Medtem pa vrhunski proizvajalci odkrivajo prednosti konoplje pri izdelavi avtomobilov. Vključno s konopljo so avtomobili lažji in varnejši.

V puščavi Nevada trenutno gradijo največjo zgradbo na svetu. Gradnje še ni konec, a Teslina Gigafactory že zavzema prostor, ki meri več kot 1.9 milijona kvadratnih metrov (dva milijona kvadratnih čevljev). Naročil ga je Elon Musk, eden najbogatejših ljudi na svetu. Muska mnogi slavijo kot rešitelja bolne avtomobilske industrije. Odkar je napovedal vojno naftni industriji, je s svojim avtomobilskim podjetjem Tesla hitro napredoval od uspeha do uspeha.

Vendar pa se podnebni strokovnjaki strinjajo, da električni avtomobili niso zdravilo, kot nekateri menijo, da so. Proizvodnja in odlaganje litijevih baterij nista le draga, ampak tudi škodljiva za okolje. Obstaja zelena alternativa jeklu in baterijam, o kateri se malo razpravlja, a ponuja izjemno dobre možnosti: izdelki na osnovi konoplje.

Konoplja, najbolj trajnostna surovina na svetu

Rastline konoplje ali marihuane, ki rastejo na soncu na kmetijskem polju.

Konoplja je bila uporabljajo že tisočletja za izdelke, kot so vrvi in oblačila. Po drugi svetovni vojni je gojenje konoplje postalo nezakonito. To je bilo deloma posledica lobiranja DuPonta, francoskega proizvajalca sintetičnih materialov. Šele leta 2018 je bila pridelava konoplje ponovno legalizirana ZDA.

"Na srečo!" pravi generalni direktor podjetja HempFlax Mark Reinders na vprašanje. »Konoplja je najbolj trajnostna surovina na svetu. Za njegovo gojenje ne potrebujete pesticidov, saj raste hitreje kot plevel. Tudi hektarski donos je neverjeten. Z vsakega hektarja konoplje pridelamo 2000 kg vlaken v primerjavi s približno 400 kg bombaža.« konopljin lan je vodilni svetovni proizvajalec konoplje. Podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1993, se ukvarja z gojenjem konoplje v Nizozemska, Nemčija in Romunija.

Možnosti konoplje so neskončne. Konoplja HempFlax se uporablja na primer za notranje plošče za Mercedes, Bentley, Bugatti in BMW. Reinders pravi: »Vratne plošče so običajno sestavljene iz plastike in vlaken. Konoplja je tridesetkrat lažja od steklenih vlaken, kar zmanjša stroške goriva avtomobilov. Poleg tega je za proizvodnjo konoplje potrebna le ena desetina energije.«

Je torej konoplja cenejša od drugih vlaken? Reinders okleva: »Samo če bo cena nafte ostala nad 100 dolarji za sodček, bomo lahko nadaljevali. Kljub temu nismo predragi. Pravzaprav so steklena vlakna veliko prepoceni, ker proizvajalci ne plačajo okoljske škode in emisij CO2, ki jih povzročajo.«

5 ključnih prednosti konoplje za avtomobilsko industrijo

Konopljina stebla so bogata s celulozo. Uporabljajo se kot osnova za različne vrste bioplastike. Kot je pojasnil Reinders, se konoplja že uporablja za izdelavo avtomobilskih delov in njene prednosti so očitne:

  1. Bioplastika na osnovi konoplje je močnejši od jekla. Uporablja se lahko za izdelavo avtomobilskih karoserij, ki so manj nagnjene k udrtinam in udarcem.
  2. Bioplastika na osnovi konoplje je lažji od steklenih vlaken in jekla. Manjša teža ima za posledico boljši pogon in manjšo porabo goriva.
  3. Konoplja omogoča več okolju prijazen proizvodni proces. Avtomobilska industrija bi tako lahko izboljšala svojo katastrofalno bilanco CO2. Po vsem svetu je ta industrija odgovorna za 9 % emisij CO2. Njen ekološki odtis je večji kot v celotni EU.
  4. Konopljino olje kot gorivo ponuja številne prednosti. Konopljino olje izgoreva CO2 nevtralno in proizvaja manj saj in plinov ter brez škodljivih aromatičnih spojin ali benzenov. Vendar pa biogoriva prinašajo svoje težave.
  5. Konopljo lahko gojimo skoraj povsod brez pesticidov in jo uporabljamo za izdelavo bioplastike. Večina bioplastike na osnovi konoplje je biorazgradljivo.

Nedvomno konoplja ponuja številne prednosti za pogon in konstrukcijo vozil. Henry Ford in Bruce Dietzen sta izdelala dva zanimiva avtomobila, ki združujeta vse te prednosti.

Konopljin avto, ki ga nekoč ni bilo nikjer

Dolgo preden je svet začel razpravljati o električnih brezhibnih avtomobilih in dirkalnikih na vodik, je Henry Ford predstavil vozilo, ki bi ga še danes, dobrih 80 let pozneje, lahko imenovali zeleni avto.

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je Ford testiral plastične dele za avtomobile. Rezultat je bilo vozilo, ki je tehtalo 500 kg manj kot običajen avtomobil iz jekla. Štirinajst plastičnih plošč je bilo pritrjenih na jekleni okvir. Natančna sestava še danes ni znana. Plastični deli so bili verjetno izdelani iz soje, pšenice, konoplje in lanu.

Ford je Rudolfu Dieslu, izumitelju dizelskega motorja, naročil razvoj pogonskega sistema za ta avtomobil. Rudolf Diesel je zgradil motor, ki je lahko deloval na rastlinsko in konopljino olje. Ford je verjel v potencial biogoriv; je bil citiran, ko je rekel: "V letnem pridelku hektarja krompirja je dovolj alkohola, da poganjajo stroje, potrebne za obdelovanje polj sto let."

Druga svetovna vojna je ustavila Fordove prelomne načrte. Proizvodnja avtomobilov se je ustavila, kasneje pa se je okrepil vpliv že tako močnega naftnega lobija, ki ga razvoj alternativnih goriv ni zanimal.

Fordov avto se je v zgodovino zapisal kot "Hemp Car". Bolj pravilen izraz bi bil "Soybean Car", kot predlaga Muzej Henryja Forda na svoji spletni strani. Naziv "Hemp Car" pravzaprav pripada Bruceu Dietzenu, ki je prišel v središče pozornosti s svojim športnim avtomobilom Renew.

Športni avtomobil na osnovi konoplje – lažji od stekla in močnejši od jekla

Podjetnik Bruce Dietzen, ki ga je navdihnil Fordov "Soybean Car", je vložil 165,000 € (200,000 $) v izdelavo posebnega športnega avtomobila. Njegov "zeleni avto" temelji na karoseriji Mazde MX-5, ki jo je Dietzen poustvaril s približno 50 kg tkane konoplje.

Z njim je nameraval prikazati številne uporabe konoplje in odpraviti tabuje ki je nastal med "Zamrzovalno Madness“ doba, ki še vedno buri misli mnogih Američanov. »Konoplja, proizvedena iz gojenja konoplje, je po mnenju vlade še vedno nevarna. Kot droga velja za enako nevarno kot heroin ali kokain – to je noro,« Dietzen je dejal v intervjuju.

Ker je bila konoplja leta 2016 še nezakonita, je moral surovino uvoziti iz Kitajska. Na svoj avtomobil, ki je izjemno lahek in robusten, je vidno ponosen. Njegovo ohišje, odporno na udarce (desetkrat močnejše od jekla), zagotavlja odlično odpornost na udrtine in udarce. Dietzen je prepričan, da bi potrebovali veliko manj popravil po nesreči kot običajni avtomobili.

»Zeleni avto« je rezultat trdega dela in odličen primer potenciala konoplje v avtomobilski industriji. Vendar ostaja enkraten primerek in noben avtomobil iz konoplje do danes ni prišel v velikoserijsko proizvodnjo. Motive Industry je to poskušal narediti s Kestrelom, električni avtomobil, katerega karoserija je bila v celoti izdelana iz konoplje. Leta 2013 je kanadsko podjetje želelo zagnati serijsko proizvodnjo, a tega do zdaj ni storilo.

Premium proizvajalci se zanašajo na konopljo

Električni mestni avtomobil i3 in hibridni superšportni avtomobil i8 sta vozili BMW, ki sta delno izdelani iz plastike iz konoplje.

Leta 2012 je raziskovalec z univerze Warwick James Meredith objavil članek, ki to dokazuje konopljini kompoziti so sposobni nadomestki za steklena vlakna uporablja se v avtomobilskih ploščah.

Od treh testiranih naravnih kompozitov (netkana konoplja, tkani lan in tkana juta) je konoplja pokazala največjo specifično absorpcijo energije (SEA). To pomeni, da lahko prenese ogromen pritisk glede na svojo zelo majhno maso.

Evropska avtomobilska industrija že nekaj časa uporablja plastične dele iz konoplje. Lotus Eco Elise je bil prvi avtomobil, primeren za ceste, ki je bil izdelan pretežno iz materialov iz konoplje – ne samo v panelih, ampak tudi v tekstilu za notranjost. BMW se prav tako zanaša na konopljo pri nekaterih svojih premium modelih, predvsem pri BMW i3, ki je prejel številne nagrade, a je zdaj nekoliko zastarel kot električni avtomobil.

Nobena tema ne prevladuje v avtomobilski industriji tako pogosto kot trajnost. Medtem ko so v preteklosti samo poznavalci vedeli, da je konoplja uporabljena v nekaterih armaturnih ploščah Porscheja in Lamborghinija, je uporaba okolju prijaznih materialov zdaj postala prodajna točka.

Volvova švedska podružnica Polestar promovira veganske interierje iz plute in konoplje v svojih marketinških materialih. Usnje je na voljo le na izrecno zahtevo.

Zanimivo bo videti, kakšne novosti ima avtomobilska industrija in katere oblike pogona bodo na koncu 'zmagale v tekmi'. Nekaj ​​se zdi jasno, vsaj v notranjosti avtomobila bo konoplja nepogrešljiva.

Ali menite, da bi lahko konoplja dovolj spremenila, da bi ublažila škodo, ki jo povzroča proizvodnja avtomobilov? Bi vozili avto iz konoplje? Sporočite nam v komentarjih!

Vir: https://sensiseeds.com/en/blog/hemp-cars-are-hemp-based-fuel-and-plastic-the-future/

Časovni žig:

Več od Sensi Seeds