Francijo so prizadele motnje, ko so sindikati začeli stavkati pokojnine

Stavke, ki so jih usklajevali francoski sindikati, so 19. januarja prinesle precejšnje motnje v državi, ko so protestirali proti vladnim načrtom za prenovo pokojninskega sistema in preizkusili sposobnost predsednika Emmanuela Macrona, da se upre pritisku ulice.

Delavci v sektorjih, vključno z železnicami, šolami in energetiko, sodelujejo v 24-urni stavki proti Macronovemu načrtu za dvig najnižje upokojitvene starosti v Franciji z 64 na 62 let. Sindikati vodijo pohode po največjih francoskih mestih s podporo levičarskih političnih strank.

V redki predstavi enotnosti je osem največjih francoskih sindikatov uskladilo prizadevanja in motnje so spodbudile vlado, da ljudi poziva k delu od doma. Kljub temu naj bi se uspeh stavk vsaj delno meril z obsegom uličnih demonstracij. Sindikat CGT in vodja komunistične stranke sta si zastavila cilj, da bo po vsej Franciji protestiralo najmanj 1 milijon ljudi zaradi tega, kar bo verjetno le eno od niza dejanj.

"Pridite pokazati svoje nestrinjanje s to pokojninsko reformo," je 19. januarja na BFM TV dejal vodja sindikata CFDT Laurent Berger. »Javno mnenje ga množično zavrača; to moramo pokazati."

Macronova odločitev, da nadaljuje s svojo reformo, prihaja v težkem trenutku za francosko gospodarstvo, ko se spopada s cenami električne energije, ki so leta 2022 močno narasle, in ko inflacija bremeni gospodinjstva in podjetja. V prizadevanju za dosego soglasja je Macron določil predlagano najnižjo upokojitveno starost na 64 let, kar je manj od prvotnega načrta, da bi bila 65 let, vladni ministri pa so povedali, da so med parlamentarnimi razpravami odprti za prilagoditve načrta.

Nekatere od največjih motenj 19. januarja so bile v prometu. Večina hitrih vlakov je bila odpovedana, še manjši del regionalnih vlakov pa je obratoval. V Parizu je večina linij podzemne železnice obratovala le v času prometnih konic in še takrat v manj kot polovici rednega obsega. Vladni organ, pristojen za civilno letalstvo, je letalskim prevoznikom ukazal, naj zmanjšajo 20 % letov na letališču Orly.

Odhod osebja pri Electricite de France SA je 12. januarja zmanjšal jedrsko proizvodnjo v državi za 19 %, po podatkih operaterja omrežja RTE, tako kot mrazi povečujejo povpraševanje po električni energiji. Stavke motijo ​​dobavo goriva iz treh rafinerij nafte, ki jih upravlja družba TotalEnergies SE, čeprav je družba dejala, da bo še naprej oskrbovala svoje stranke in bencinske črpalke. Prav tako ovirajo polnjenje goriva v rafineriji Fos družbe Exxon Mobil Corp.

Ministrstvo za izobraževanje je sporočilo, da je 42. januarja stavkalo približno 19 % osnovnošolskih učiteljev, skupaj s skoraj 35 % srednješolskih učiteljev.

Skupne motnje so potrdile opozorilo ministra za promet Clementa Beauneja o "bolečem četrtku".  
Macronova vlada bo svoj načrt parlamentu predložila v začetku februarja. Tamkajšnja razprava bo trajala do marca.

Čeprav je Macron na junijskih parlamentarnih volitvah izgubil absolutno večino, je konservativna republikanska stranka dejala, da bi lahko podprla pokojninski zakon pod določenimi pogoji, kar bi mu zagotovilo dovolj veliko večino v spodnjem domu. Če tega ne bi storil, bi Macron še vedno lahko uporabil člen ustave, ki dovoljuje sprejem zakonov brez glasovanja.  

Podaljšanje dela Francozov je bistvenega pomena za povečanje razmeroma nizkih stopenj zaposlenosti med starejšimi in preprečevanje trajnih primanjkljajev v sistemu, ki se financira iz prispevkov delavcev, je dejala vlada.

Toda delavske organizacije trdijo, da bo sprememba najnižje upokojitvene starosti nepravično prizadela nizkokvalificirane in najmanj premožne, ki so začeli delati prej v življenju. Sindikati pravijo, da obstajajo boljši načini za povečanje zaposlovanja med starejšimi delavci in ponovno uravnoteženje sistema, vključno z zvišanjem davkov - kar je Macron izključil.

Javna podpora vladnemu načrtu je upadla, odkar je bil predstavljen 10. januarja, glede na anketo Ifop za Sud Radio, objavljeno 19. januarja. Med anketiranimi jih je le 28 % izjavilo, da podpirajo reforme, kar je manj od 32 % prejšnji teden. Približno 58 % jih je izrazilo tudi vsaj delno podporo protestom.

Macron je po dolgotrajnih stavkah predvsem v prometu leta 2020 umaknil drugačen predlog pokojninske reforme. Takrat je kot razlog navedel pandemijo COVID-a.

• Distribucija vsebine in PR s pomočjo SEO. Okrepite se še danes.
• Platoblockchain. Web3 Metaverse Intelligence. Razširjeno znanje. Dostopite tukaj.
• vir: https://www.supplychainbrain.com/articles/36450-france-hit-by-disruptions-as-unions-start-pension-strikes