Podnebno financiranje na COP28: Trendi, izzivi in ​​priložnosti – kapital ogljikovih kreditov

Podnebno financiranje na COP28: Trendi, izzivi in ​​priložnosti – kapital ogljikovih kreditov

Časovni žig: 27. november 2023 10:23
Izvorno vozlišče: 2983085

Predstavitev

Pomena 28. konference pogodbenic Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP28) v svetovnem dialogu o podnebnih ukrepih ni mogoče preceniti. To srečanje podnebnih voditeljev, zagovornikov in predstavnikov civilne družbe, ki poteka v Dubaju, zaznamuje ključni trenutek na našem potovanju proti bolj trajnostni prihodnosti, pri čemer so teme podnebnega financiranja osrednjega pomena v razpravah.

Podnebno financiranje v svojem bistvu uteleša finančne tokove in naložbe, namenjene podpori dejavnosti blaženja in prilagajanja podnebnim spremembam.

Letos se COP28 odvija v ozadju prizadevanj za preoblikovanje finančnih institucij in mobilizacijo novih sredstev. V ta namen so bili narejeni pomembni koraki, vključno z:

  • Posodobitve multilateralnih razvojnih bank.
  • Razprave o prestrukturiranju dolga na pariškem vrhu za nov globalni finančni pakt.
  • Najava Združenih arabskih emiratov o skladu v višini 4.5 milijarde dolarjev za čisto energijo v Afriki.

Toda kljub tem prizadevanjem ostaja ostra realnost, da globalno podnebno financiranje ostaja zaskrbljujoče nezadostno za ohranjanje dviga globalne temperature znotraj ključne meje 1.5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo.

Neskladje poudarja nujno potrebo po večjih naložbah zasebnega sektorja, zlasti na globalnem jugu, in za projekte prilagajanja. Potreba, ki postane še bolj očitna glede na preteklo in trenutno stanje podnebnega financiranja.

Trenutno stanje podnebnih financ

Ko se približujemo COP28, stanje podnebnih financ razkriva hitro razvijajočo se pokrajino. V letih 2021/2022 so se povprečni letni podnebni finančni tokovi skoraj podvojili glede na ravni iz leta 2019/2020 in dosegli skoraj 1.3 bilijona USD. To znatno povečanje je bilo predvsem posledica porasta financiranja za blažitev, zlasti v sektorjih obnovljive energije in prometa, kar predstavlja 439 milijard USD rasti. Znatno so prispevale tudi metodološke izboljšave in novi viri podatkov, ki so izboljšali sledenje in razumevanje podnebnih finančnih tokov.

Globalni trendi podnebnega financiranja

Porazdelitev podnebnega financiranja ostaja neenakomerna, tako geografsko kot sektorsko. Razvita gospodarstva še naprej mobilizirajo večino podnebnega financiranja, pri čemer Kitajska, ZDA, Evropa, Brazilija, Japonska in Indija prejmejo 90 % povečanih sredstev. Ta koncentracija poudarja znatne vrzeli v podnebnem financiranju v drugih državah z visokimi emisijami in podnebno občutljivih državah. Poleg tega, medtem ko energetski in prometni sektor pritegneta večino finančnih sredstev za ublažitev, pa industrije, kot je kmetijstvo, in nastajajoče tehnologije, kot sta shranjevanje baterij in vodik, še vedno prejemajo nesorazmerno manj sredstev.

Finančna sredstva za prilagajanje, čeprav dosegajo najvišjo vrednost v zgodovini, še zdaleč ne dosegajo ocenjenih potreb, zlasti za države v razvoju. Poleg tega to financiranje večinoma vodijo javni akterji, prispevki zasebnega sektorja pa ostajajo razdrobljeni.

Če povzamemo, medtem ko se je podnebno financiranje znatno povečalo, ostajajo izzivi pri pravični porazdelitvi, sektorski pokritosti in obsegu naložb. Ta vprašanja poudarjajo potrebo po bolj usklajenem in strateškem pristopu k podnebnemu financiranju, ki je ključna tema za razpravo in ukrepanje na COP28.

Podnebni finančni izzivi

Kljub opaznemu napredku pri podnebnem financiranju še vedno obstajajo izzivi, zlasti pri pravični porazdelitvi in ​​zadovoljevanju naraščajočih potreb. Preprosta resnica je, da trenutna naložba v višini 1 % svetovnega BDP preprosto ni dovolj blizu, da bi podprla obsežen obseg pobud, potrebnih za podporo podnebnim pobudam, ki so potrebne, da ostanemo znotraj znosnih meril. V prihodnje se predvideva, da se bo potreba po podnebnem financiranju močno povečala – do leta 2030 naj bi letne potrebe vztrajno rasle in od leta 10 do 2031 vsako leto dosegle več kot 2050 bilijonov dolarjev. To pomeni, da se mora podnebno financiranje povečati vsaj petkrat letno, da bi učinkovito ublažili najhujše posledice podnebnih sprememb..

Zamuda pri izpolnjevanju teh naložbenih potreb ne povečuje samo stroškov, povezanih z ublažitvijo dviga globalne temperature, temveč tudi z obvladovanjem njegovih vplivov. Gospodarsko breme nadaljevanja naložb v običajnem poslovanju vključuje:

  • Povečane vremenske razmere
  • Povečani proizvodni stroški
  • Znatni zdravstveni stroški.

Geografska koncentracija podnebnega financiranja še povečuje izziv, saj razvita gospodarstva, zlasti vzhodna Azija, Pacifik, ZDA, Kanada in zahodna Evropa, mobilizirajo večino teh sredstev. Nasprotno pa manj razvite države, še posebej občutljive na podnebne spremembe, prejmejo znatno manjši delež svetovnega podnebnega financiranja, kar še povečuje obstoječe razlike. Prispevek zasebnega sektorja, čeprav narašča, ostaja nezadosten po obsegu in hitrosti, zlasti na nastajajočih trgih in v gospodarstvih v razvoju.

Te naložbe so ključnega pomena za zagotovitev, da imajo tisti, ki so najbolj ranljivi za vplive podnebnih sprememb, a so najmanj odgovorni za njihove vzroke, sredstva, potrebna za ublažitev, prilagajanje in končno premagovanje izzivov, ki jih prinaša ta kriza.

Obravnavanje teh izzivov zahteva usklajeno prizadevanje za povečanje financiranja, izboljšanje pravične porazdelitve in spodbujanje globalnega sodelovanja, ki zagotavlja, da se lahko vse regije učinkovito borijo proti podnebnim spremembam in se jim prilagajajo.

Priložnosti in inovacije

Podnebno financiranje na COP28 je dinamično prizorišče, ki ga zaznamujejo tako izzivi kot preboji. Inovativne tržno usmerjene rešitve, kot je trgovanje dobropisi za ogljik* in zamenjave dolga za naravo postajajo vse bolj priljubljene. Vendar odsotnost splošno priznanih parametrov podnebnega financiranja vodi do neskladij v prijavljenih naložbah. Strokovnjaki se zavzemajo za več lastniškega financiranja s strani komercialnih vlagateljev in poudarjajo potrebo po institucionalnih zmogljivostih v revnih državah za upravljanje teh naložb.

Odgovornost pri izpolnjevanju finančnih obljub ostaja ključni izziv, pri čemer bogatejše države pogosto ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Razprave COP28 bodo verjetno osredotočene na strategije delitve tveganja, mešanje javnega in zasebnega denarja ter povečanje nepovratnih sredstev državam v razvoju za lokalno lastništvo projektov. Na dnevnem redu so tudi večstranske bančne reforme, da bi pritegnili več zasebnega financiranja za ranljive skupnosti. Uredba Evropske unije o razkritju trajnostnih financ, ki je bila uvedena leta 2023, je korak k odpravljanju zelenega pranja na trgih vlagateljev.

Na splošno COP28 predstavlja priložnost za preoblikovanje podnebnega financiranja s poudarkom na preglednosti, pravičnosti in inovativnosti za izpolnjevanje nujnih potreb segrevajočega se sveta.

Vloga vlad in zasebnega sektorja

Na COP28 bodo razvijajoče se vloge vlad in zasebnih sektorjev pri podnebnem financiranju v središču pozornosti in bodo odražale premik od tradicionalnih paradigem, ki poudarjajo vse večji poudarek na prostovoljnih prispevkih, hkrati pa se odmikajo od nekdanjega modela zgodovinske finančne odgovornosti razvitih držav proti tiste v razvoju. Ta ponovna opredelitev označuje opazen odmik od dolgotrajnih večstranskih okvirov in izpostavlja pomisleke glede lastniškega kapitala v svetovnem podnebnem financiranju.

Razprave na COP28 bodo osredotočene na potrebo po oživitvi zaupanja in zagona v mednarodnih podnebnih procesih. Globalna ocena (GST) na COP28 to poudarja in razkriva znatno pomanjkljivost v trenutnih prizadevanjih za omejitev globalnega segrevanja. Vrh mora služiti kot osrednja točka za pogajanja o novih finančnih ureditvah, zlasti o ustanovitvi in ​​delovanju novega sklada za izgube in škodo. Ta sklad predstavlja kritično točko v podnebnem financiranju, saj se razvite države zavzemajo za prostovoljne prispevke kljub pritiskom držav v razvoju, da bi priznale zgodovinsko finančno odgovornost.

Sporna narava virov financiranja sklada za izgubo in škodo poudarja širše razprave o prihodnjih finančnih obveznostih v okviru podnebnih sporazumov. Kljub vztrajanju držav v razvoju pri priznavanju zgodovinske odgovornosti se končni dogovori nagibajo k prostovoljni podpori, kar kaže na potencialno slabitev razlikovanja med prispevki razvitih držav in držav v razvoju. Ta rezultat vzbuja pomisleke glede ustreznosti in operativnosti sklada.

Ta pogajanja in odločitve, sprejete na COP28, bodo imele globoke posledice za prihodnjo pot mednarodnega podnebnega financiranja in bodo določale, kako bodo vladne politike in naložbe zasebnega sektorja oblikovale naš skupni odziv na podnebno krizo.

zaključek

Skratka, COP28 predstavlja prelomni trenutek v razvoju podnebnega financiranja. Konferenca ni le forum za razpravo, ampak lonček za ukrepanje, kjer se nujnost podnebnih sprememb sreča s kompleksnostjo svetovnih financ.

Medtem ko se svet spopada z izzivi pravične porazdelitve, obsega naložb in spodbujanja sodelovanja, se vloge vlad in zasebnih sektorjev spreminjajo. Sprejemanje te spremembe zahteva zavezanost inovacijam, preglednosti in pravičnosti. Odločitve in strategije, oblikovane na COP28, bodo ključnega pomena pri oblikovanju trajnostnega, odpornega sveta, kjer finance niso le orodje za rast, ampak svetilnik upanja za planet, ki se sooča z eksistenčno grožnjo. Ko gledamo naprej, nas mora duh COP28 spodbuditi k ustvarjanju finančnega okvira, ki ni samo trden in dinamičen, temveč tudi vključujoč in se odziva na potrebe tistih, ki so najbolj ranljivi za podnebne spremembe..

(*) – Za poglobljen pregled razvoja emisij, podnebnih vplivov in človeških dejavnosti, ki težavo poslabšujejo, ter kako so lahko ogljični krediti del rešitve, si oglejte naše najnovejše poročilo tukaj. 

Image kredit
Foto: Markus Spiske on Unsplash

Časovni žig:

Več od Carbon Credit Capital