Bitcoin so Benetke: kapitalizem brez kapitalistov

Izvorno vozlišče: 1259586

Bitcoiners neither attack nor defend capitalism, but question its premises and do their best to clarify the system we’re currently living in.

Pridobite celotno knjigo zdaj v trgovini Bitcoin Magazine.

Ta članek je del serije prirejenih odlomkov iz knjige "Bitcoin Is Venice" Allena Farringtona in Sacha Meyersa, ki je na voljo za nakup na Revije Bitcoin shranite zdaj.

Ostale članke v seriji najdete tukaj.

Če bi morali izbrati trenutek v času, v katerem smo vstopili v zadnjo fazo degeneriranega fiat »kapitalizma«, bi verjetno izbrali marec 2020, ko se je zdelo, kot da je balon vsega počil.

Na koncu se razmerje med ceno in dobičkom (P/E) ni podrlo pod lastnimi neverjetnimi višinami, niti konceptualna norost negativnih obrestnih mer ni sprožila bega bank. Evro (še) ni razpadel in hiperinflacije (še) ni bilo. Šlo je za "eksogeni šok" ne bi naredil tega, in iz nič je čarovniško izvlekel četrtino vsega obstoječega denarja wot odvrnil katastrofa je od takrat še toliko bolj neizogibna.

Bralce spodbujamo, da besedno zvezo "eksogeni šok" preberejo z največjim drznim zavijanjem z očmi in se spomnijo, ko razpravljamo o vrsti nesmiselnih ekonomskih teoretiziranj, ki so nas spravile v to zmešnjavo, ki popolnoma dobro deluje v vseh možnih okoliščinah, razen v stiku z resnični svet.

To nas je postavilo v tragikomičen položaj. Da bi se spopadli s to »eksogenostjo«, smo na videz morali pospešiti natanko iste ukrepe, zaradi katerih smo bili sploh ranljivi: morali smo tiskati denar, kot da jutri ne obstaja, in ga vreči v vse, kar se premika. To je bil dobesedno načrt. Tako zdaj ravnamo v nujnih primerih.

Ta odlomek govori o bizarni reakciji, ki smo jo opazili pri trdni večini strokovnih komentatorjev, da je to neizogiben rezultat divjega kapitalizma. Nismo prepričani, kaj ti ljudje mislijo ali celo mislijo, da mislijo s "kapitalizmom". Če mislijo na »režim politične ekonomije, ki je na Zahodu prevladujoč od leta 1971 in še posebej pereč od leta 2009«, potem imajo tehnično prav, vendar zlorabljajo besedo.

Če "kapitalizem" kaj pomeni, bi moral ta pomen vključevati vsaj pojem ohranjanja in rasti kapitala. Vsekakor lahko vključuje tudi druge zoprne pripombe, vendar mora vključevati vsaj to. Zavedamo se sklepnih pripomb Elija Heckscherja v “Zahtevek za teorijo v gospodarski zgodovini"

»Mislim, da je potrebno posebno opozorilo pred promiskuitetno uporabo koncepta 'kapitalizma' - das Wort das sich immer zur rechten zeit einstellt, wo volkwirtschaftliche Begriffe fehlen [beseda, ki vedno pride ob pravem času, kjer manjkajo ekonomski izrazi], če priredim slavni stavek iz Fausta Goetheja. S tem seveda ni namen sklepati, da nekega racionalnega in jasnega pomena ni mogoče izraziti z besedo 'kapitalizem', ampak preprosto, da je vse prepogosto opravičilo za zmedeno razmišljanje.«

The aim of “Bitcoin Is Venice” and this series could well be concisely captured as zagotavljanje such a rational and distinct meaning and analyzing how the concept so captured is affected by the emergence of Bitcoin.

Toda preden pridemo do globalnega, digitalnega, zdravega, brezplačnega, odprtokodnega, programabilnega denarja, bomo našo teoretično osnovo zgradili okoli tega prizadevanja prav zato, ker se zdi, da je tako racionalen in jasen pomen v javnem diskurzu zelo odsoten. Še posebej, ohranjanje in rast kapitala se ne dogaja, niti se ni zgodilo že pred prevlado režima, ki zdaj zavajajoče nosi to ime. Andrew Redleaf in Richard Vigilante razmišljata o tem, kako je ta režim nastal, pišeta v "Panika: Izdaja kapitalizma s strani Wall Streeta in Washingtona"

»Ideologija sodobnih financ je zamenjala kapitalistično spoštovanje prostih trgov kot konteksta za človeško ustvarjalnost s čaščenjem učinkovitih trgov kot nadomestkov za to ustvarjalnost. Rezultat je bila ločitev podjetniškega znanja od ekonomske moči.«

George Gilder podobno komentira ta pojav v "Znanje in moč," trdi, da ima velika finančna kriza »jasen in določljiv vzrok. Ta vzrok je prevladujoč sklop ekonomskih idej, ki jih je mogoče povzeti kot kapitalizem brez kapitalistov – kapitalizem, v katerem prevladuje finančna hipertrofija in ne tehnološka vizija in inovacija.«

Za nas je nekoliko zaskrbljujoče, da se je zdelo in se še vedno zdi, da se ljudje postavljajo v vrsto, da bi branili in napadali »kapitalizem«, medtem ko je predmet razprave težko dlje od kakršnega koli vrednega pomena besede, ampak je bolje opisan kot: Za spodbujanje brezciljne potrošnje, predvsem z nezavarovanim dolgom, z uničenjem cenovnih signalov za kapital in izčrpavanjem njegovih zalog.

Ponižno predlagamo naslednjo shemo za kategorizacijo napadov in obramb. Če si sposodim izraz iz Jamesa C. Scotta “Videti kot država” that we use throughout “Bitcoin Is Venice: in v tej seriji so napadalci ponavadi »visoki modernisti«, ki jih zanima estetsko znanje in čustveno prepričevanje: ne marajo tega, kar mislijo, da je kapitalizem, ker se počuti narobein ga želijo preoblikovati od zgoraj navzdol. Scott uvaja »visoki modernizem« takole:

»Najbolje si ga je zamisliti kot močno, lahko bi celo rekli mišično različico samozavesti o znanstvenem in tehničnem napredku, širitvi proizvodnje, vse večjem zadovoljevanju človeških potreb, obvladovanju narave (vključno s človeško naravo). ), predvsem pa racionalno oblikovanje družbenega reda, ki je sorazmerno z znanstvenim razumevanjem naravnih zakonov. Nastal je seveda na Zahodu kot stranski produkt izjemnega napredka v znanosti in industriji.

»Visokega modernizma ne smemo zamenjevati z znanstveno prakso. V osnovi je bila, kot nakazuje izraz 'ideologija', vera, ki si je tako rekoč izposodila legitimnost znanosti in tehnologije. Zato je bilo nekritično, neskeptično in s tem neznanstveno optimistično glede možnosti celovitega načrtovanja poselitve in proizvodnje ljudi. Nosilci visokega modernizma so se nagibali k temu, da so racionalni red videli v izjemno vizualno estetskem smislu. Za njih je bilo učinkovito, racionalno organizirano mesto, vas ali kmetija mesto, ki je bilo videti urejeno in urejeno v geometrijskem smislu ...

»Visoki modernizem je šlo tako za 'interese' kot za vero. Njeni nosilci, tudi ko so bili kapitalistični podjetniki, so za uresničitev svojih načrtov zahtevali državno ukrepanje.«

Tisti, ki napadajo »kapitalizem«, so žal ponavadi izjemno visoki modernisti. Za uresničitev svojih načrtov nedvomno zahtevajo ukrepanje države in v mnogih primerih za to tudi odkrito agitirajo. In imajo delno prav: izrojeni fiat "kapitalizem" is narobe. Čeprav je njihova diagnoza morda zanesljiva, njihov recept ne bi nič pomagal pri bolezni in bi poleg tega ubil bolnika.

Zagovorniki so izrojeni fiat finančniki, ki jih zanima kodificirano znanje in avtoritativno prepričevanje. So nikakor prav: So najbolj nenamerno nehumani in uničujoči ljudje na svetu – človeka bi zamikalo reči, da so zlo v arendtovskem smislu banalnosti njihove nehumanosti in destrukcije. Nespametno ponavljajo natančno dogmo, ki je povzročila vse dosedanje težave, in med lobiranjem za večjo moč za reševanje težav, ki jih je povzročila njihova moč.

We, on the other hand, and Bitcoiners in general, neither attack nor defend “capitalism” — in scare quotes so as to distinguish degenerate fiat “capitalism” from actual capitalism — but rather question the premises and do our best to clarify what we are talking about in the first place. We are concerned with practical knowledge and logical persuasion. We value experimentation, such that it might lead us to discover some sliver of informational signal that can, in principle, be independently verified, provided the dynamic process being analyzed has not changed too much in the meantime, although it probably has. But this is all far too sensible for so early in the series. We will get to this in due course.

To so vaši možgani o centralnem bančništvu, regulativnem zajemanju in financializaciji. To ni kapitalizem.

To je gostujoča objava Allena Farringtona in Sacha Meyersa. Izražena mnenja so povsem njihova in ne odražajo nujno mnenj BTC Inc oz Bitcoin Magazine.

Časovni žig:

Več od Bitcoin Magazine